Zgodovina

By gimsen_z
  • Period: 4500 BCE to 4000 BCE

    preddinastično obdobje

    4500 pr kr prazgodovinske kulture, imajo stalno naselitev in se ukvrajajo s kmetijstvom. viri so arheološke najdbe; keramika, pečati. uporabljali so baker, mojstri umetnih obrti. v 4 tis pr kr se egipt združi v enotno državo. živeli so v skupnostih imenovanih oaze.
  • Period: 3100 BCE to 3000 BCE

    Sumerske mestne države

    to so Kiš, Nipur, Uruk, Ur... Ukvarjali so se s kmetijstvom in sicer z namakalnim poljedelstvom, živinorejo (ovce, govedo)
    Najvišji sloj je predstavljal vrhovni svečenik, ki je živel v templju in je bil lastnik vse zemlje, drugi sloj je bilo plemstvo. izpolnjevali so kraljeve ukaze in pobirali davke. Najnižji sloj pa so bili meščani, ki so se ukvarjali z trgovino, obrtjo. Hiše so bile zgrajene iz opek, sušenih na soncu. bile so dvonadstropne, ravne strehe Središče je predstavljal Zigurat.
  • Period: 3100 BCE to 3500 BCE

    pisava, božanstva

    vzrok: za lažje upravljanje, delovanje državne uprave, preveč podatkov, kultura... Najprej so uporabljali slikovno piktografsko, po tem pa zlogovno klinopisno. Podlaga-glinene tablice. Zapisovali pogodbe, zakone, literaturo in beležili pobiranje davkov. Svečeniki edini znali pisati, zelo pomembni.
    Imeli so antropomorfni politeizem, kar pomeni, da so verovali v več bogov s človeško podobo. Vsaka državica je imela svoja božanstva. To povežejo z nebesnimi telesi in razvije se astronomija.
  • Period: 3000 BCE to 500 BCE

    Troja

    vrhunec v 2. tisočletju. Imeli so nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Legenda o tojanskem konju. Odkril jo je Henrich Schlieman leta 1870, kar je dokaz, da je v Iliadi in Odiseji tudi nekaj resnice in nista le literarni deli.
  • Period: 2920 BCE to 2575 BCE

    zgodnje dinastično obdobje

    3200 pr kr faraon Namer združi zgornji in spodnji del egipta, bronasta doba. dvor so sestavljali faraon in njegovi najtesnejši spremljevalci, ki so potovali ob Nilu in pobirali davke. Prestolnica Memfis
  • Period: 2575 BCE to 2135 BCE

    staro kraljestvo

    Prestolnica Memfis. država se deli na okrožja ali nome. faraoni so bili bogovi in kralji, prikazani so bili s sokolom Horom, ki je predstavljal bogastvo sveta. faraoni 4. dinastije so bili Keops, Mikerin, Snefru. takrat so bili časi mirni, zgodil se je družbeni in gospodarski razvoj, trgovina. gradili so piramide za pokop faraonov, vrjeli so v posmrtno življenje, bakreno dleto, vrhunec 4. dinastija. proti koncu peša moč faraonov, krepi pa se moč nomarhov. Naravne razmere se poslabšajo.
  • Period: 2334 BCE to 2193 BCE

    Akadsko kraljestvo

    Semitski nomadi se priselijo iz S arabske puščave ob reke. Kralj Uruka Lugalzagezi neuspešno poskusi ustanoviti enotne sumerske države. v 24. stol pr kr pa Sargon podredi sumerske m. državice v enotno akadsko kraljestvo. prestolnica v Akad. Slabitev imperija, pride do notranjih nemirov in začne se 3. Urska dinastija, kralj Urunamu. ob napadu Guticev Zagros propade.
  • Period: 2150 BCE to 1994 BCE

    1. vmesno obdobje

    egipt je spet razdeljen na dva dela. V tem času se za oblast borijo nomarhi.
  • Period: 2000 BCE to 1100 BCE

    Staro prebivalstvo

    Eolci: osrednja Grčija
    Jonci: Antika
    Ahajci: S Peloponeza
    V začetku 2. tisočletja pr kr poteka stapljanje med Indoevropejci in mediteranskimi prebivalci. 1100 pr kr se stapljajo Dorska plemena in staroselci.
  • Period: 2000 BCE to 1375 BCE

    Minojska civilizacija

    Kreta, geološko nemirno območje, preplet različnih kultur. Konec 3. tis pr kr pridejo prebivalci iz V, začetek trgovine, prej le kmetijstvo. Plemiške družine postavijo palače po otoku, nadzorovali svojo okolico - ni centralizirana. Ženske velik pomen, kretska keramika, mojstri obdelovanja kovin-zlata. Legenda o Minotavru. ime za civilizacijo pride iz imena ali pa poimenovanje kralja. leta 1900 Evans odkrije palačo v Knososu
  • Period: 2000 BCE to 1200 BCE

    Mikenska civilizacija

    priselijo se gr plemena: Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci, ki se združijo s staroselci.1600 pr kr ustanovijo urjena mesta, države. sloj plemstva postavlja palače. Megaron je reprezentančna dvorana, pravokotna zgradba znotraj palače, namenjena večerjam, slavnim prireditvam... Obrtne delavnice, kmetijstvo, razvoj trgovine, gradbeništva: kuplaste grobnice, levja vrata, freske. Vojska je bila dobro organizirana, imeli so centralno upravo. Linearna B pisava. Propad ob Dorski selitvi. Odkrije Henrich 1870
  • Period: 2000 BCE to 1200 BCE

    Atene

    Po prebivalstvu največji polis, na griči- Akropoli. Prebivalci Jonci, ukvarjajo s kmetijstvom- oljčno olje, vino; trgovino. Politična ureditev ves čas spreminja, ARHONTI,AEROPAG. Drakon l. 621 pr kr zbral, uredil zakone, strogi. Solon-ugled pridobil v vojni z Megaro, v 6. stol pr kr izvoljen za arhonta, takrat trajala kriza, naredil je nekaj reform. timokracija je delitev glede na premoženje. pejzistrat s prevaro pride na oblast, reforme. Klejsten delitev na 10 fil, Ostrakizem-črepinska sodba
  • Period: 1994 BCE to 1650 BCE

    srednje kraljestvo

    vladarji iz Teb ponovno združijo Egipt. prestolnica Tebe. faraon Sezotris 2. razpusti službo nomarhov in centralizira državo. vojska je izurjena in stalna, nov poklic, širitev trgovine, razcvet umetnosti in literature
  • Period: 1830 BCE to 1531 BCE

    staro babilonsko kraljestvo

    v 19. stol pr kr se naselijo semitski Amoriti v Mezopotamijo, mesto Babilon. takrat je vladal kralj Hamurabi (18. stoletje pr kr ). ustvari hamurabijev zakonik, ki je zapisan s klinopisom in ima 282 členov. vsebuje talionsko načelo; oko za oko, zob za zob.
  • Period: 1650 BCE to 1550 BCE

    2. vmesno obdobje

    prihod Hiksov, politična in gospodarska slabitev egipta. nekatere novosti: bojni voz, bronaste puščične konice in konji. prestolnica je Avaris. ukvarjajo se z trgovino.
  • Period: 1550 BCE to 1075 BCE

    novo kraljestvo

    Ahmose premaga Hikse in združi Egipt, postane vele sila v Sredozemlju. Na J se širijo do Kuša, na SV Kanan in Sirija. faraon Amenofs IV. vera v enega boga Atona. Ramez II.: spopad s Heteti pri Kadešu, podpišejo 1. mirovno pogodbo v zgodvoini, Ramez lll. ubrani Egipt pred ljudstvi iz morja-1. znana pomorska bitka.
  • Period: 1400 BCE to 605 BCE

    asirsko kraljestvo

    to je S del Mezopotamije, Ninve, Ašur. v 14. stol pr kr je položaj velesile. v 10. stol pr kr širijo ozemlje. vladal je kralj Asurbanipal 2. imeli so dobro vojaško združbo. 614 pr kr jih uniči Babilonjia
  • Period: 1200 BCE to 800 BCE

    Predhodno (temno) obdobje

    Takrat se konča železna doba in se začne bronasta, propade Mikenska civilizacija, konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti. Ni več centrov, niti pisnih virov, raven življenja vpade.
  • Period: 1200 BCE to 1230 BCE

    Dorska selitev

    Selijo se iz goratih delov S Grčije, poteka več desetletij. Najprej poselijo V in J obalo Peloponeza, J Kirikadi, Sporadi, J obali pas MA.
  • Period: 1200 BCE to 800 BCE

    Družbena ureditev v predhodni dobi

    Nastanejo majhne kraljevine, vodijo jih lokalni kralji- Baselivs, plemstvo je bilo samosvoje.
    SVOBODJNAKI- malo
    TETI- okrog so hodili kot berači in se ponujali kmetom za plačilo
    OIKOS- gospodarsko- kmetijska enota, sužnji in ljudje, odvisni od plemičev
  • Period: 1100 BCE to 195 BCE

    Sparta

    J Peloponeza, mesto Sparta. Staroselcem odvzamejo pravice-> HELOTI. Stroga vojska, SPARTATI- polnopravni državljani(politika, vojska), PERIOJKI- svobodni, brez pravic, obrt, trgovina, v vojski. poltikča ureditev je vedno enaka (2 kralja, efori- nadzorni svet, geruzija- svet starcev, apela- vojaški zbor) Nadzor nad vzgojo, KRIPTEJA. napovedana vojna s heloti, družba je militarizirana. Peloponeška zveza, članice so samostojne, v času vojn pa prispevajo vojake.
  • Period: 1075 BCE to 664 BCE

    3. vmesno obdobje

    začne se kriza po smrti Rameza lll. Egipt razpade na več delov, J si prisvoji kušitsko kraljestvo, tuji vladarji. 7. stoletje oblast si prisvojijo Asirci
  • Period: 900 BCE to 900 BCE

    Selitev na območje Male Azije

    S obali pas MA so poselili Eolci- Eolija.
    Osrednji obalni pas MA so poselili Jonci- Jonija
    900 pr kr pa J obalni pas MA poselijo Dorci- Dorida
  • Period: 800 BCE to 800 BCE

    Nstanek grške črkovne pisave

    Linearna B pisava se pozabi in 800 pr kr Grki spet začnejo pisati, razvijejo grški alfabet. Črke so prevzeli od Feničanov.
  • Period: 800 BCE to 800 BCE

    Polis

    gr mestne državice, nastanejo po dorski selitvi, zaradi povečanje št preb., na vrhu vzpetine, majhne po površini-lažje nadzorujejo,avtonomija, elevterija, avtarkija. AGORA, STOIA,demokracija, državljani imajo dolžnosti. imajo različne oblike vladanja.
  • Period: 700 BCE to 700 BCE

    Falanga

    Nov način bojevanja. Skupina težko oboroženih peščev HOPLITOV v tesno stisnjeni bojni vrsti. Zaradi tega se je povečala proizvodnja orožja in s tem postane bolj dostopen, privoščijo si ga lahko tudi revnejši in tako prevzamejo pomembno vlogo v vojski. Nižji sloji postanejo pomembnejši.
  • Period: 664 BCE to 332 BCE

    pozno obdobje

    začetek je obdobje razcveta, Asirci postavijo za kralja Saisa in s tem se začne 26. Saitska dinastija. 525 pr kr perzijski kralj Kambiz ll. porabi egipčansko vojsko in osvoji Egipt, začetek 27. dinastije. 332 pr kr Aleksander Veliki osvoji Egipt brez boja, ko on umre zavlada Ptolemaj l.
    zadnja vladarica je Kleopatra, po tem se Egipt priključi Rimskemu imperiju.
  • Period: 614 BCE to 539 BCE

    novo babilonsko kraljestvo

    Ustanovi ga Semitsko preme Kaldejcev, ko premaga asirsko oblast. J mezopotamije, kralj Nabukadenzor 2. ozemlje širijo v Sirijo, Izrael. Nove zgradbe v Babilonu, semiramidni viseči vrtovi, zigurat Etemenak. 539 pr kr jih premagajo Petzijci
  • 500 BCE

    Jonski upor

    v 6. stol pr kr se širi perzijska država do MA. Grška mesta se zapletejo v spor, zaradi izgube avtonomije, slabljenja domačega gospodarstva. Zato se Jonske kolonije uprejo. Zmagajo Perzijci.
  • 480 BCE

    Bitka pri Termopilah

    Bitka pri Termopilah
    Poveljeval je spartanski kralj Leonlidas. Naravne prednosti terena: soteske, zaprli so pot Perzijcem in jih zadržujejo dokler ne zmagajo na morju- S Evboje. Perzijci naredijo zvijačo in jim pridejo za hrbet, zmagajo, a zmaga ni tako sladka, saj so hoteli popolnoma uničiti grke, kar jim ni uspelo.
  • 480 BCE

    Bitka pri Salamini

    Bitka pri Salamini
    Pomorska bitka, teren je bil zelo ugoden za grke (ožina v Antiki). Perzijci imajo težave zaradi velikih, težkih in neokretne ladje, zato se vrnejo v Perzijo. Zmagajo Grki.
  • 480 BCE

    Zadnji napad Perzijcev

    Perzijci ponovno napadejo, pod poveljstvom Kserka, dogovorili so se z Kartagino in napadli isto časno. Kongres v Kortinu- oblikujejo Helensko zvezo, kjer si med seboj pomagajo. Pot je potekala od Trakije do Makedonije do celinske grčije.
  • 479 BCE

    Vzroki in posledice Grške zamge

    Grki so bili bolj motivirani, saj so se borili za domovino in svobodo, bolje so poznali teren in temu primerno so imeli tudi opremo, v tistem času je imela Perzija politične težave.
  • 479 BCE

    Bitka pri Platajah

    Po prejšnji bitki del perzijske vojske ostane v Grčiji. po tem se zgodi ponoven spopad, kopenski. Grki s falango premagajo perzijsko kopensko vojsko, ki je čisto uničena. Med tem se je vojna zunaj matične Grčije nadaljevala, MA- grki se uprejo in se želijo pridružit v Helensko zvezo in prosijo za pomoč, a jih Sparta zavrne. Jonci iz Jonije preženejo Perzijce.
  • 440 BCE

    Napad Perzijcev po Darejem

    Povod za napad: kaznovanje Eretrije, ker so pomagali pri Jonskem uporu. Premagajo Eretrijo in jih posužnijo, potem se preko Egejskega morja napotijo do Grkov, bitka pri Maratonskem polju. zmagajo Atenci, saj je bil spopad kopenski, imeli so falango.