-
Konec druge svetovne vojne v Evropi
Evropa je bila opustošena, na milijone ljudi je bilo mrtvih, ranjenih ali razseljenih. V holokavstu je bilo umorjenih šest milijonov Judov. -
Ustanovitev zveze NATO
Ustanovitev Organizacije severnoatlantskega zavezništva (NATO), meddržavno varnostno zavezništvo med Združenimi državami Amerike, Kanado in 10 zahodnoevropskimi državami -
Ustanovitev Sveta Evrope
Francoski zunanji minister Robert Schuman je predstavil načrt poglobljenega sodelovanja in predlagal skupno upravljanje premogovništva in jeklarske industrije Zahodne Evrope. Evropska unija 9. maja praznuje dan Evrope. -
Načrt za novo politično sodelovanje v Evropi
Francoski zunanji minister Robert Schuman je predstavil načrt poglobljenega sodelovanja in predlagal skupno upravljanje premogovništva in jeklarske industrije Zahodne Evrope. Evropska unija 9. maja praznuje dan Evrope. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Tako nobena od njih ne bi več mogla sama izdelovati orožja, ki bi ga uporabila proti drugi. -
Rimska pogodba
Uspešnost pogodbe o premogu in jeklo je pripomogla, da je šest ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge -
Ustanovitev Evropskega parlamenta
-
Ustanovljeno je Evropsko združenje za prosto trgovino
Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) je bilo ustanovljeno za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. -
Gradnja berlinskega zidu
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji zgradi zid skozi Berlin, ki postane simbol ločitve vzhodne in zahodne Evrope med hladno vojno. -
Prva skupna kmetijska politika
Prva skupna kmetijska politika državam EGS omogoča skupni nadzor nad proizvodnjo hrane. Na voljo je dovolj hrane za vse, kmetje pa si zaslužijo dobro življenje. Neželeni stranski učinek sta bila prekomerna proizvodnja in ogromen presežek pridelkov. -
Evropska gospodarska skupnost je podpisala svoj prvi pomemben mednarodni sporazum
Šest držav članic je podpisalo konvencijo iz Yaoundéja za spodbujanje sodelovanja in trgovine z 18 nekdanjimi kolonijami v Afriki. EU ima danes poseben tovrsten odnos z 79 državami v Afriki, na Karibih in v Pacifiku ter si prizadeva za vzpostavitev močnejšega partnerstva z Afriko za reševanje izzivov, ki so skupni obema celinama. -
Podpis „Pogodbe o združitvi
-
Nemiri študentov v Parizu
Študentski in delavski nemiri v Franciji so zamajali temelje države. Študentski protesti so v blažji obliki izbruhnili še v drugih evropskih državah. Bili so izraz nemoči in nezadovoljstva z vladami ter upora proti vojni v Vietnamu in tekmi v jedrskem oboroževanju. -
Poteptana praška pomlad
Sovjetski tanki so poteptali kratko „praško pomlad“ porajajoče se demokracije na Češkoslovaškem. -
Začetek carinske unije
Šest ustanovnih držav članic je odpravilo carinske dajatve na izdelke iz medsebojnega uvoza in tako prvič omogočilo prosto čezmejno trgovino. -
Širitev s 6 na 9 držav članic
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet. -
Naftna kriza je prizadela Evropo
Po oktobrski arabsko-izraelski vojni so bližnjevzhodne države proizvajalke nafte močno zvišale cene in omejile dobavo v nekatere evropske države. To je povzročilo gospodarsko krizo v vsej EGS. -
Uvedba demokracije na Portugalskem, v Grčiji in Španiji
S strmoglavljenjem Salazarjevega režima na Portugalskem leta 1974 in smrtjo španskega generala Franca leta 1975 sta se končali še zadnji diktaturi v Evropi. Te tri države so se zavezale k vzpostavitvi demokratične vlade, kar je bil pomemben korak k izpolnjevanju pogojev za prihodnje članstvo v Evropskih skupnostih. -
Zmanjšanje neenakosti med regijami
Voditelji EGS so se v znak solidarnosti dogovorili o vzpostavitvi novega sklada v okviru evropske regionalne politike. -
Prve neposredne volitve v Evropski parlament
Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah. -
Stavke v ladjedelnici za delavske pravice
Stavkajoči delavci ladjedelnice v poljskem mestu Gdansk, ki jih je vodil Lech Walesa, so zahtevali več pravic. Po vsej državi so sledile tudi druge stavke. Poljska vlada je popustila in septembra so ustanovili neodvisen sindikat Solidarnost. -
Grčija postane deseta država, ki se je pridružila EU
Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim -
Prvi evropski raziskovalni program
Računalniki in avtomatizacija so začeli vse bolj spreminjati naš način življenja in dela. EU je leta 1984 sprejela program Esprit, ki je bil prvi od številnih raziskovalnih in inovacijskih programov na evropski ravni. -
Dve novi državi članici: Španija in Portugalska
S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se je število članic povečalo na dvanajst. -
Začetek programa Erasmus
Uveden je bil program Erasmus za finančno podporo univerzitetnim študentom, ki želijo študirati v drugi evropski državi. Od takrat je program več kot 10 milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, prostovoljsko delo ali pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. -
Padec berlinskega zidu
Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990. -
Razpad Jugoslavije
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Začetek enotnega trga
Vzpostavljen je enotni trg s 4 svoboščinami – prosti pretok oseb, blaga, storitev in denarja. Od leta 1986 je bilo sprejetih na stotine zakonodajnih aktov v zvezi z davčno politiko, poslovanjem, poklicnimi kvalifikacijami in drugimi ovirami za odprte meje. -
EU pridobi 3 nove članice: Avstrijo, Finsko in Švedsko
-
V sedmih državah se začne potovanje brez meja
V Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Potnice in potniki lahko potujejo med temi državami brez preverjanja potnih listin na mejah. -
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
Rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Pogodba iz Nice
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003. -
Teroristični napadi v Združenih državah Amerike
Ugrabljena letala so se zaletela v nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in v stavbo Pentagona v Washingtonu. -
Operacije za ohranjanje miru na Balkanu
V okviru svoje zunanje in varnostne politike je EU začela z operacijam za ohranjanje miru na Balkanu, najprej v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in nato še v Bosni in Hercegovini. V obeh primerih so mirovne sile EU nadomestile enote NATO. -
Ustava EU
Volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnejo Pogodbo o ustavi za Evropo, ki jo je oktobra 2004 podpisalo 25 držav članic EU. -
EU izrazi dobrodošlico Bolgariji in Romuniji
-
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. -
Svetovna gospodarska kriza
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. -
Evropa se spopada s finančno krizo
Po gospodarski krizi, ki je izbruhnila leta 2008, so se javne finance številnih držav znašle v težavah. -
Nobelova nagrada za mir
Na slovesnosti v Oslu je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. Nagrada počasti 60 let prizadevanj EU za uveljavljanje miru in sprave, demokracije ter človekovih pravic. -
Hrvaška postane 28. članica EU
-
Več kot milijon ljudi zaprosi za azil v Evropi
V letu 2015 je v Evropo pribežalo več kot milijon prosilcev za azil, mnogi med njimi so bežali pred državljansko vojno v Siriji in so potrebovali mednarodno zaščito. -
Teroristični napadi v Evropi
-
Skupni odziv EU na COVID-19
Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in upočasnitev gospodarske rasti. -
Združeno kraljestvo izstopi iz EU
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU. -
Začetek Konference o prihodnosti Evrope
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. -
Rusija napade Ukrajino
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.