Zgodovina

Viktorijanska doba

1837

Takrat je v Angliji zavladala kraljica Viktorija, zato tej dobi rečemo viktorijanska doba, Velika Britanija se je močno industrializirala. Konča se leta 1901 z njeno smrtjo.

Mlada Irska

1842

Avtonomijo skušajo doseči s silo.

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Med letoma 1820 in 1848 so Sicilijo pretresli preobrati , ki so kuliminirali 12.1.1848 z ljudsko vstajo, ki jo je vodil Giuseppe La Masa. Razglašena sta bila parlament in ustava. Vest o izbruhu revolucije se je hitro razširila po Evropi in v mnogih državah dobila podpornike.

Kraljestvi Sardinija in Toskana dobita ustavo

Feb 1, 1848

Kraljestvi dobita zahtevano ustavo.

Demonstracije v Franciji

Feb 22, 1848

V Franciji želijo razširiti volilno pravico, zato se v letu 1847 začne kampanja, ki traja v leto 1848.

Razglasitev republike

Feb 24, 1848

Razglašena je republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je skušala zadovoljiti zahteve revolucionarjev.

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Marca je na območju Avstrijskega cesarstva izbruhnila revolucija, demonstranti so bili razgnani, vendar je kancler Metternich moral odstopiti.

Liberalne obljube Avstrijskega cesarstva

Mar 15, 1848

Avstrijsko cesarstvo je obljubilo ustavo, svobodo tiska in združevanja, ter ustanavljanja narodnih gard.

Sveta vojna

Mar 23, 1848

Sardinski kralj Karl Albert je napovedal vojno Avstrijskemu cesarstvu. Italijani so bili proti Avstrijcem neuspešni.

Sklic slovanskega kongresa

Jun 2, 1848

Slovanski kongres pod vodstvom Palackya je potekal v Pragi med 2. in 12. junijem leta 1848. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze, vendar se je tem težnjam dunajska vlada z vojsko zoperstavila.

Sklic ustavodajne skupščine

Jun 22, 1848

Odpravljen je fevdalizem in vpeljana ustava.

Bitka pri Custozzi

Jul 24, 1848

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala med 24. in 25. julijem med vojsko Avstrijskega cesarstva in Kraljestva Sardinije. Avstrijska vojska zmaga in sardinsko vojsko prisili v premirje.

Zvezni zbor v Frankfurtu

Sep 3, 1848

Odpravil je cenzuro, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa crno-rdeco-zlato tribarvnico, ki je bila prej prepovedana.

Franc Jožef razglašen za avstrijskega cesarja

Dec 2, 1848

Franc Jožef zasede prestol po sestopitvi njegovega strica Ferdinanda I.

Louis Napoleon zmaga na volitvah

Dec 11, 1848

Prepričljivo zmaga na volitvah, pri tej zmagi so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov. Postal je prvi predsednik republike v francoski zgodovini.

Razglasitev republike v Rimu

Feb 5, 1849

V Rimu so razglasili republiko. Poleti vojaška pomoč Louisa Napoleona oblast znotraj papeske drzave ponovno zdruzi v roke ppeza.

Franc Jožef razglasi oktroirano ustavo

Mar 4, 1849

Razpustil je parlament, strl je vsa revolucionarna vrenja in ukine nacionalna gibanja in demokraticne dosezke.

Olomuska pogodba

1851

Avstrijsko cesarstvo prisili Prusijo k obnovitvi Nemške zveze.

Krimska vojna

1851

Potekala je med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo, koncala se jez Ruskim porazom. Potekala je od leta 1853 do leta 1856.

Razglašena nova ustava Francije

Jan 14, 1852

Louisu Napoleonu zagotovi desetletni predsedniski mandat, kasneje se da razglasiti za francoskega cesarja Napoleona III. Stem je konec republike.

Garibaldi zasede Sicilijo

1860

Giuseppe Garibaldi skupaj s prostovoljci zasede Sicilijo in jo izroči Piemontu, sestavi začasno vlado in razglasi splosno vojasko obveznost.

Oktobrska diploma

Oct 20, 1860

Izda jo Franc Jožef in s tem dokončno odpravi neoabsolutizem, ter preoblikuje državo v ustavno monarhijo in uvaja federalizem.

Kraljevina Italija

Mar 17, 1861

Nov italijanski parlament v Torinu razglasi Kraljevino Italijo.

Otto von Bissmarck postane ministerski predsednik

1862

Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministerskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja.

Rim ali smrt

1862

Garibaldi gre s 3000 prostovoljci nad Rim zaradi pritiska drugih sil pohod ustavi italijanska vojska, Garibaldi pa je ranjen in ujet.

Nemško-Danska vojna

1864

Danska se je borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein, vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin.

Avstrijsko-Pruska vojna

1866

Avstrijsko-Pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovim zaveznikom Prusijo ter njenimi Nemškimi zavezniki leta 1866. Prusija je v vojni zmagala in tako postala naj močnejša sila v Nemčiji.

Avstro-Ogrska

Jun 8, 1867

V Budimpesti sta za madzarski kraljevi par kronana Franc Jožef in Elizabeta Bavarska.

Decembrska ustava

Dec 21, 1867

zakon o drustvih, zakon o splosnih pravicah drzavljanov nadzor nad solstvom prevzame drzava, splosna in obvezna solska obveznost.

Francosko-Pruska vojna

1870

Francosko-Pruska vojna je potekala med drugim Francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19. julijem 1870 in 10. majem 1871. Popolna Prusko-Nemška zmaga je omogočila dokončno združitev Nemčije po pruskim kraljem Viljemom I.

Razglasitev Nemškega cesarstva

1871

V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., Otto von Bissmarck pa je postal ministerski predsednik.

Pariška komuna

Mar 18, 1871

vstajniki razglasijo samoupravo, vlada pa pobegne iz Pariza.

Krvavi teden v Parizu

May 21, 1871

Francoska vojska napade Pariz in v sedmih dnevih prevzame oblast v mestu, ter premaga vstajnike.

Rusko-Turška vojna

1877

Rusko-turška vojna je bila med koalicijo vzhodnoevropsko pravoslavnih držav pod vodstvom Ruskega carstva. Rusi so hoteli ponovno zavzeti ozemlja, ki so jih izgubili v Krimski vojni in osvoboditi balkanske narode izpod Osmanskega cesarstva. Končala se je z zmago Rusov leta 1878.

Vojaska zveza med Rusijo in Francijo

1891

sklene jo Aleksander III. zaradi zavarovanja pred morebitno vojno z Nemčijo.

Ustanovitev boljševistične stranke

1903

Boljševiki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratične delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Rusko-Japonska vojna

1904

Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala z zmago Japonske.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

V Peterburgu je potekala splosna stavka 150000 delavcev, ki so korakali proti carski palaci in zahtevali uveljavitev clovekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska je zacela streljati na protestnike.

Volilna pravica v Avstro-Ogrski

1907

Uvedena je bila splosna moska in enaka volilna pravica.

Atentat na Franca Ferdinanda

Jun 28, 1914

V Sarajevu je Franca Ferdinanda in njegovo ženo ustrelil Gavrilo Princip. Avstro-Ogrska Srbiji napove vojno.