-
Act of Union
- združil Irsko kraljestvo in Kraljestvo Velika Britanija
-
Viktorijanska doba
- leta 1837 v Angilji zavlada kraljica Viktorija
- v tem času se VB pospešeno industrializirala in dokončno postala svetovna velesila
-
Period: to
Krompirjeva lakota
- huda lakota
- pospešeno izseljevanje Ircev zaradi represije angleških oblasti in hude lakote
-
Revolucionarno leto 1848 in Apeninski polotok
- Mlada Italija- postala gonilna sila za revolucionarnimi dejami na Apeninskem polotoku po zatonu karbonarjev, združuje preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev
- liberalni del revolucije zahteva: vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja
-
Period: to
Revolucionarno leto
-po julijski revoluciji v Fr ponovno začele širiti liberalne in nacionalne ideje (poglaviti značilnosti revolucije)
-vladarji se pogosto odzovejo z represijami, ki le opočasnijo narodna in liberalna gibanja
-vrhunec gibanj 1848 (nezadovolstvo meščanov, delavstva, kmečkega prebivalstva, lakots, kriza majhnih obrti- v letih pred 1848) -
Vstaja v Palermu
- začetek revolucionarnega leta
- kralj dveh sicilij moral obljubiti vstajo
-
Demonstracije v Franciji
-
Razglasitev republike v Franciji
v Franciji razglasijo republiko in sočasno imenovali vlado:
-uzakonili sobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen
- uvedli splošno in enako volilno pravico
- omejla delovni čas na 10 ur znotraj Pariza in 11ur zunaj njega
- ustanovijo državne delavnice za pomiritev brezposelnosti -
Sklic zveznega zbora v Frankfurtu
-odpravili so cenzuro tiska, razglasili cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo črno-rdečo-zlato tribarvnico -
Marčna revolucija
- cesar Ferdinand l. prisiljen odsloviti kneza Metternicha
- 15. marca obljubi še vpeljavo ustave, svobode tiska, ustanavljanje narodnih gard
- prinese daljnosežne reforme (npr. odprava fevdalizma)
-
Sveta vojna
- srdinska vojska s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacie proti Avstrijcem, toda doživljala je poraz za porazem.
- poveljnik vstrijske armade Johann Radetzky, v njej sodelovali tudi slovenski možje
- v bitki pri Custozzi so Avstrijci slavili zmago, piemontsko-sardinski kralj prisiljen podpisati premirje.
- spomladi 1849 italjanske enote ponovno sprožijo vojno proti AVS. cesarstvu, spet poražene
- začasni konec It sanj o združenju v enotno nacionalno državo
-
Slovanski kongres
- v Pragi pod vodstvom Palackyja
- zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze
- tem težnjam se zoperstavi dunajska vlada
-
Franc Jožef razglašen za avstrijskega cesarja
- revolucija je prisilila Ferdinanda l., da izstopi s prestola, nasledi ga nečak Franc Jožef
- v Olomucu razglašen za cesarja
-
Odprava fevdaliza proti plačilu odškodnine
-
Zmaga Louisa Napoleona Bonaparte na predsedniških volitvah
-ni bil naklonjen republikancem in privržencem revolucije
- leta 1852 si z novo ustavo zagotovi si 10 letni mendat in se istega leta razglasi za francoskega cesarja Napoleona lll. -
Razglasitev republike v Rimu
-
Razglasitev oktroirane (vsiljene) ustave
- v tajnosti razglasi ustavo
- parlament je bil razpuščen
- s pomočjo vojaškega vodenja Radetzkega in ob vojaški pomoči Rusije do avgusta 1849 dokončno zatre vsa revolucionarna gibanja
-
Silvesterski patent
- ukinil Franc Jožef
- ukinitev naprednih reform revolucije: svobode tiska in združevanja, sklic parlamenta, ustanavljane narodne garde
- nastopi Bachov absolutizem
-
Period: to
Obdobje drugega cesarstva
-
Krimska vojna
- 1853- 1856
- Rusija proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britanjiji in Sardinskemu kraljestvu
- Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva
- poraz Rusije, ki pokaže na njeno gospodarsko, tehnično in družbeno zaostalost
- zaradi zaostalosti je Rusija začela izgubljati svoj vpliv
-
Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov
- ta je dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice ( pravica do poroke, osebne lastnine in ukvarjanje s trgovino)
- kljub reformam se položaj ruskega kmeta ni bistveno spremenil
-
Oktobrska diploma in Cesarjev manifest
- sklical Franc Jožef
- konec neoabsolutizma/ konec Bachovega absolutizma
- preoblikovanje države v ustavo monarhijo
- uvajala fevdalizem, vzrok za odpor nemškega liberalnega meščanstva
-
Razglasitev Kraljevine Italije
- ustavna monarhija
- prvi kralj Viktor Emanuel ll. (imenuje vlado)
- ministrski predsednik Camillo Benso di Cavour
-
Februarski patent
- izda Franc Jožef, spozna da Oktobrske diplome ne more izvajati v praksi
- centralizacija
- februarska ustava v monarhiji obudili parlamentarno življenje
- uvedla volilno pravico omejeno z davčnim in inteligenčnim cenzusom (volilno pravico so imeli samo moški)
-
Izvolitev Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika Prusije
- pomemben mejnik v procesu združevanja nemškega ozemlja
- začel je moderizirati Prusijo in jo vojaško krepiti
- z REALPOLITIKO- ideja prakričnega vladanja, ki ne sledi določeni idelogiji, ampak sloni na moči in pragmatičnosti je dosegel prusko prevlado
-
Avstrijsko- Pruska vojna
- Prusija in Italija proti Avstrijskim cesarstvom
- Avstrija se je morala bojevati na dveh frontah ( proti It: Vis in Cutozza; Prusija: bitka pri Gradcu)
- Posledice: Italija pridobi Benečijo, razpad Nemške zveze
-
Decembrska ustava
- po sprejetju dualizma ( v avstro- ogrski)
- zakon o društvih
- zakon o splošnih pravicah državljanov
- nadzor nad šolstvom prevzame država
- splošna in obvezna osemletna šolska obveznost
- enakopravnost narodov in njihovih jezikov
- verska svoboda
-
Franc Jožef in Elizabeta Bavarska (Sisi) kronana za madžarski kraljevi par
- dualizem = zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji, Avstro-Ogrski
- Franc Jožef je imel dvojno funkcijo, avstrijski cesar in madžarski kralj
-
Francosko-Pruska vojna
- Francija proti Prusiji
- vzroki: francozi nasprotovali novi nemški državi - Nemško cesarstvo
- Pruska vojska vdrla v Loreno
- leta 1870 bitka pri Sedanu
- posledice: mirovna pogodba iz Frankfurta, Napoleon lll. je moral odstopiti, v Franciji se oblikuje republika
-
Period: to
Tretja republika
- volitve dobijo monarhisti -> val nezadovoljstva
-
Mirovna pogodba iz Frankfura
- Francija mora Nemškemu cesarstvu odstopiti Alzacijo in Loreno
-
Ustanovitev Nemškega cesarstva
- razglašeno v Versaillesu
- prvi nemški kralj je posta pruski kralj Viljem l.
- ministerski predsednik pa je bil Otto von Bismarck
- federativna država
-
Pariška komuna
- prva proletarska država
- samouprava
- 72 dni obstoja
- želja po vzpostavitvi socialno pravičnejši družbeni sistem
- ločitev države in cerkve
- enakopravnost žensk
-
Krvavi teden v Parizu
- francoska vojska napade Pariz
- v naslednjih sedmih dneh je vojska premagala vstajnike in prevzela oblast v mestu
- v času spopadov pade okoli 25.000 vstajnikov
-
Rusko-Turška vojna
- vzroki: osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom
- Rusija zaveznica vseh pravoslavcev -> zmagajo
- 1878 premirje v San Stefanu
- večal se je vpliv Rusov na tem področju balkana
-
Atentat na Aleksandra ll.
-
Vojaška zveza Rusija-Francija
- Aleksander lll. sklenil vojaško zvezo s Francijo
- zavarovanje pred morebitno vojno z Nemčijo
-
Socialistična revolucionarna stranka
- Nikolaj ll. nasprotoval uvedbi demokracije
- Nikolaj ll. nenaklonjen reformam, kar spodbudi nastajanje revolucionarnih krogov
-
Nastanek komunistične stranke
- vodi jo Lenin
-
Rusko-Japonska vojna
- 1904/1905
- vzrok: Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije
- bitka pri Cušimi: JAP ladjevje pomagalo rusko
- konec: podpis mirovne pogodbe v Portmouthu -> Japonska dobi Mandžurijo
- posledice: Rus: začetek ustaj, nezadovoljstvo ljudstva Jap: pridobitev Mandžurije
-
Revolucija 1905
- 22.1.1905 v Peterburgu, splošna stavka delavcev
- zahteve: uveljavitev človekovih pravic in vpeljava parlamenta
- carska vojska začela streljati na demonstrate
- ruska krvava nedelja
- car izdal OKTOBRSKI MANIFEST, ki je napovedal spoštovanje temeljnih državljanskih pravic in svoboščin ter uvedbo parlamentarne demokracije
- sklical DUMO
- 1906 temeljni zakon: car podeli sebi nazaj večji del oblasti
-
Ruska krvava nedelja
V Peterburgu pride do splošne stavke delavcev, ki so korakali proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Ob prihodu do Zimskega dvorca je carska vojska začela streljati na demonstrate. Mirnim protesto je sledila revolucija, med katero je car obljubil, da bo strejel ustavo. -
Uveljavitev splošne (moške) in enakopravne volilne pravice v Avstro-Okrski
-
Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda
- v Sarajevu
- vojna stranka dobila možnost izpeljati načrtovano vojno
- razpad habsburške monarhije
- ustanavljanje nacionalnih držav posameznih narodov