Image 2022 12 12 180115358

WW2

  • Soglasje kralja Alfonza XII.

    Soglasje kralja Alfonza XII.
    S soglasjem kralja Alfonza XII. je oblast prevzel general Promo Reviera, ki je razpustil parlament.
  • Volitve po osmih letih

    Volitve po osmih letih
    Po osmih letih dikatature generala Promo de Riviere so izpeljali volitve, na katerih so zmagali republikanci.
  • Zasedba Mendžurije

    Zasedba Mendžurije
    Zasedejo pokrajino na Kitajskem.
  • Zmaga Ljudske fronte

    Zmaga Ljudske fronte
    Februarja 1936 je Ljudska fronta zmagala na volitvah in nadaljevala reforme, vendar se je julija 1936 del vojske pod vodstvom generala Francisca Franca uprl republikanski vladi.
    Njegov udar proti demokratično izvoljeni oblasti so podpirali veleposestniki, industrialci in katoliska cerkev.
  • Period: to

    Bitka za Atlantik

    To je bila najdaljša neprekinjena bitka 2. sv. vojne.
  • Pogodba SZ z Nemčijo

    Pogodba SZ z Nemčijo
    Vodstvo Sovjetske zveze ni zaupalo politikom zahodnih velesil, ki so v tridesetih letih nemške osvajaine težnje usmerjali proti vzhodu, in je našlo svoj interes v prijateljski pogodbi z Nemčijo, ki sta jo državi podpisali 23. avgusta 1939. Z določbami v tajnem delu sta si Nemčija in Sovjetska zveza razdelili interesna območja v Vzhodni Evropi.
  • Začetek 2. svetovne vojne

    Začetek 2. svetovne vojne
    Z napadom Nemčije na Poljsko se je začela 2. svetovna vojna.
  • Napoved vojne na Nemčijo

    Napoved vojne na Nemčijo
    Velika Britanija in Francija 3 dni po Nemškem napadu na Poljsko Nemčiji napovesta vojno.
  • Kapitulacija Poljske

    Kapitulacija Poljske
    Poljska kapitulira in ozemlje se razdeli med SZ in Nemčijo.
  • Period: to

    Vojaška akcija SZ

    SZ začne bombardirati Helsinke in napadejo Finsko.
  • SZ si nemoteno prilasti ozemlja

    SZ si nemoteno prilasti ozemlja
    Po začetku vojne, ko sta zahodni velesili napovedali vojno Nemčiji, je Sovjetska zveza izkoristila ugodni trenutek in si nemoteno prilastila del ozemelj, ki jih je izgubila po prvi svetovni vojni. Leta 1940 si je priključila tri po prvi svetovni vojni ustanovljene Baltske države in Romuniji iztrgala Besarabijo. Večje težave je imela s Finsko, ki ni klonila pod diplomatskimi pritiski in se je odločno postavila v bran pred vojaškim napadom Sovjetske zveze.
  • Period: to

    Napad na Dansko in Norveško

    Razlogi:
    Nem želi zavarovati varen dovoz železa iz Švedske, izključiti želijo možnost, da bi Skandinavija postala baza za napad NEM.
    VB mornarci so zaprli dostop do Baltika.
  • Period: to

    Napad na Francijo

    napad na FR preko nevtralnega ozemlja. To je vojna na zahodu.
  • Podpis premirjev

    Podpis premirjev
    Podpisano premirje z generalom Petainom.
  • Trojni pakt

    Trojni pakt
    podpis Trojnega pakta in delitev interesnih sfer.
  • Operacija Barbarossa

    Operacija Barbarossa
    Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Gre za največjo kopensko invazijo v zgodovini.
    V nedeljo, 22. junija 1941, se je zgodaj zjutraj brez vojne napovedi začela operacija Barbarossa ali napad na Sovjetsko zvezo. Nemška letala so napadla sovjetska letališča in že v prvem naskoku večino uničila. V tek se je pognala trimilijonska armada, 150 nemških divizij in 37 divizij, sestavljenih iz Italijanov, Romunov, Madžarov ter Fincev.
  • Atlantska listina

    Atlantska listina
    Atlantska listina je dokument, sprejet na Atlantski konferenci (kodno ime Riviera) 14. avgusta 1941, ki sta ga podpisala takratni ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in ministrski predsednik Združenega kraljestva Winston Churchill. V njem sta se zavezala premagati nacizem in fašizem ter podala osnovo za povezovanje držav v protifašistično koalicijo.
  • Napad JAP na ameriško vojaško oporišče

    Napad JAP na ameriško vojaško oporišče
    Japonska je napadla ameriško vojaško oporšče na Havajih - Pearl Harbour. S tem se zgodi dogodek, ko ZDA vstopi v vojni.
  • Bitka za Stalingrad

    Bitka za Stalingrad
    Ofenziva NEM na J del SZ. Cilj je bil zavzetje Stalingrada (skoraj porušen). Sprva so bili Nemci uspešnejši. V bitki umre 2 milijona ljudi.
  • Bitka pri El Alameinu

    Bitka pri El Alameinu
    Bitka pri El Alameinu, ali natančneje druga bitka pri El Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijo. Trajala je od 23. oktobra do 3. novembra 1942. Po tej bitki si Nemci in Italijani v Severni Afriki niso več opomogli, medtem ko je za zaveznike pomenila začetek izgona sovražnika iz Afrike, do česar je prišlo pol leta kasneje, maja 1943.
  • Bitka za otočje Midway

    Bitka za otočje Midway
    Vso delo opravijo letala. ZDA uničijo 4 JAP letalonosilke.
    ZDA nadaljuje s taktiko žabjih skokov- taktika v kateri se ZDA približuje JAP.
  • Operacija bakla

    Operacija bakla
    Operacija bakla je bila med drugo svetovno vojno prva večja anglo-ameriška vojaška operacija, v kateri so se britanske in ameriške čete izkrcale v nekdanjih francoskih kolonijah Maroko in Alžirija. Operacija, do katere je prišlo 8. novembra 1942, je imela izredno pestro politično ozadje, saj je bila nekakšen kompromis med željami Sovjetske zveze, ki je želela posredovanje zaveznikov v Evropi, ter zahodnimi zavezniki, ki so se prav takrat postavljali na noge.
  • Tankovska bitka pri Kursku

    Tankovska bitka pri Kursku
    Bitka pri Kursku ali nemško Unternehmen Zitadelle [Operacija Citadela] je bila največja tankovska bitka v zgodovini. Odvijala se je poleti 1943 med vojskama Nemčije in Sovjetske zveze.
    Bitka pri Kursku velja za del preobrata 2. svetovne vojne, poleg nemško-italijanskega poraza maja 1943 v Severni Afriki in izgubljeni nemški bitki za Stalingrad od avgusta 1942 do februarja 1943 (Friedrich Paulus). Po bitki pri Kursku je Rdeča armada začela s prodorom in osvobajanjem proti Zahodni Evropi.
  • Vojna na Siciliji

    Vojna na Siciliji
    1. julija leta 1943, se je v okviru bojev v II. svetovni vojni začela operacija Husky – izkrcanje zavezniških enot na italijanskem otoku Sicilija. Operaciji sta poveljevala znamenita ameriška in britanska generala Dwight Eisenhower in Bernard Montgomery. Za obrambo otoka sta bila zadolžena italijanski general Alfredo Guzzoni in nemški maršal Albert Kesselring.
  • Period: to

    Teheranska konferenca

    Z leve proti desni: Stalin, Roosevelt in Churchill na teheranski konferenci
    Teheranska konferenca je bila najpomembnejša politična konferenca, ki je potekala od 28. novembra do 1. decembra 1943 v Teheranu v Iranu. Na konferenci so se srečali veliki trije: Winston Churchill, predsednik vlade Združenega kraljestva, Franklin Delano Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, in Josif Stalin, predsednik Sovjetske zveze. To je bila prva od treh konferenc, na kateri so se srečali veliki trije.
  • Bitka za otok Iwo Jima in Okinava

    Bitka za otok Iwo Jima in Okinava
    Po porazu japonske vojske v Marijanskem jarku so se Japonci pričeli pripravljati na obrambo otoka. Le-ta je imel namreč izjemen strateški položaj, saj je letališče na njem predstavljalo izhodišče oz. prosto pot do Japonske. Na tem otoku so bila tudi tri letališča, od koder so japonski prestrezniki napadali ameriške bombnike, zato bi zavzetje otoka odpravilo to oviro in omogočilo začetek priprav na morebitno invazijo na glavne japonske otoke.
  • Konec vojne

    Konec vojne
    V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, sledila je popolna predaja nacistične Nemčije zaveznikom. Po samomoru nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja in predaji oblasti nemškemu admiralu Karlu Dönitzu maja 1945 so sovjetske čete zavzele Berlin in sprejele nemško predajo pod vodstvom admirala Dönitza. Zadnji spopadi in predaja nemških sil drugod po Evropi so se zgodili 12. maja, približno 4 dni po uradni predaji Nemčije zaveznikom.
  • Konec fašizma v Španiji

    Konec fašizma v Španiji
    Fašizem se je obdržal vse do smrti Generala Franca.