ZGO 4.letnik

Ustanovitev Jugoslovanskega odbora

1915

Ustanovljen v Parizu, del politikov je emigriralo v tujino.

Londonska pogodba

1915

Tajni sporazum med Italijo in antantnimi silami, ki so ga podpisali predstavniki Rusije, Italije, Francije in Združenega kraljestva.

Smrt Franca Jožefa

1916

Nasledi ga Karel I., ki maja 1917 ponovno skliče parlament.

Krfska deklaracija

1917

Zastopniki Jugoslovanskega odbora in vlada Kraljevine Srbije. Dogovorili so se za povojno ustanovitev Kraljevine SHS kot demokratične parlamentarne monarhije.

Zahteva za demokratično jugoslovansko državo

May 30, 1917

Dr. Anton Korošec je v imenu kluba jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu zahteval demokratično jugoslovansko državo znotraj AO.

Niška deklaracija

Dec 7, 1917

Podpis izjave, v kateri razširijo cilje širitve države poleg Srbov še na Hrvate in Slovence.

Skupno predstavniško telo

1918

V Zagrebu: NARODNI SVET Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Ljubljanska filharmonija

1918

Z njo sodelujeta Simfonični orkester Slovenske filharmonije in Zbor Slovenske filharmonije.

Ustanovitev predstavniškega telesa

1918

Ustanovitev predstavniškega telesa Slovencev iz vseh treh slovenskih strank: NARODNI SVET ZA SLOVENIJO IN ISTRO.

Narodna galerija

1918

Je nacionalna ustanova, ki hrani največjo zbirko umetnosti in likovnih del na slovenskem od srednjega veka do 20. stoletja.

Manifest Karla I.

Oct 16, 1918

Pripravljen je bil preurediti monarhijo v zvezno državo, a je bilo že prepozno.

Slovesnost ob razglasitvi Države SHS

Oct 29, 1918

Mednarodno ni bila priznana, meje niso bile točno določene. Obstajala je le en mesec, saj je bila to le kratkotrajna in prehodna rešitev v času, ko je AO razpadla.

Združitev v Kraljevino SHS

Dec 1, 1918

Srbija je narekovala pogoje in začela se je centralizacija (oblikovanje skupne vlade, glavno besedo imel Karađorđević).

Komunistična revolucija na Madžarskem

1919

Zahodne sile so jo s pomočjo sosed skušale zatreti.

Univerza v Ljubljani

1919

Ustanovne članice: Medicinska, Filozofska, Pravna, Teološka in Tehniška fakulteta.

Trianonska pogodba

1920

Potrditev meje med Slovenijo in Madžarsko.

Nastanek male antante

1920

Sestavljajo jo Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija ter pod pokroviteljstvom Francije.

Dogovor v Rapallu

1920

Dogovorijo se, kje bo potekala rapalska meja.

Plebiscit na Južni Koroški

Oct 10, 1920

Prebivalci so se sami odločili v kateri državi bodo živeli ter razdelili območje na cono A in B.

Vidovdanska ustava

Jun 28, 1921

Velika pooblastila dobi kralj. Svoboda tiska, govora ter splošna volilna pravica za moške. Uradni jezik srbsko-hrvaško-slovenski. Pripadniki drugih narodov so imeli malo pravic (Črnogorci, Bošnjaki in Makedonci).

Obdobje parlamentarizma

Period: Jun 28, 1921 to Jan 6, 1929

Najmočnejša stranka je bila Narodna radikalna stranka (večinska podpora med srbskim preb.). Puniša Račić (NRS) v parlamentu 1928 ustreli Stjepana Radića (Hrvaška kmečka stranka). Tako pride do politične krize.

Vzpon fašizma v Italiji

1922

Začetek s prihodom Benita Mussolinija in njegove fašistične stranke v parlament.

Ustanovitev borze v Ljubljani

1928

Trgovali so z vrednostnimi papirji.

Radio Ljubljana

1928

Prva radijska postaja na Slovenskem.

Preimenovanje države v Kraljevino Jugoslavijo

1929

Želeli poudariti državno in narodno enotnost in s tem še bolj zapostavili plemena. Uveljavi se unitarizem (težnja po centralistični oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države).

Šestojanuarska diktatura

Jan 6, 1929

Kralj razpusti parlament in prepove delovanje političnih strank in sindikatov.

1. tržaški proces

1930

Obsodba in usmrtitev četverice, ki so jim sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu. Organizacijo TIGR so italijanske oblasti odkrile šele po atentatu na uredništvo tržaškega časopisa.

Oktroirana ustava

1931

Kralj je bil prisiljen izdat novo ustavo, ki je dopuščala ustanavljanje več državnih strank, še vedno je bila stroga cenzura tiska. Med prebivalci nastane nezadovoljstvo in gospodarska kriza.

Atentat na kralja v Marseillu

1934

Hrvaške in Makedonske politične emigracije organizirajo atentat na Aleksandra Karađorđevića. Prestolonaslednik Peter II. je bil še mladoleten, zato ga nadomešča regent Pavle Karađorđević.

Volitve

1935

Ustanovi se še Jugoslovanska radikalna zajednica, država počasi leze iz politične in gospodarske krize in preoblikovanje v banovine po plemenskem načelu, ki jo prekine 2. svetovna vojna.

Trojni pakt

1940

Sestavljajo ga Nemčija, Italija in Japonska, kasneje še Bolgarija, Madžarska in Romunija. 1941 Kraljevina Jugoslavija podpiše k Trojnemu paktu. Velik del politične javnosti nezadovoljni in pojavijo se demonstracije.

Program meščanskega tabora

1941

Zagovarjali so povojno obnovitev Kraljevine Jugoslavije.

Ustanavljanje partizanskih čet

1941

VOS začne poleti ustanavljati partizanske čete za protiimperiačistično fronto.

Priključitev k Italiji

Mar 5, 1941

Ljubljana z okolico, Notranjska in Dolenjska so priključene k Italiji pod italijanskim okupatorjem.

Državni udar

Mar 27, 1941

Srbska politična elita dva dni po pristopu k Trojnemu paktu izvede državni udar in general Dušan Simović prevzame vlado. Vlada ni bila radikalna in ostanejo v Trojnem paktu.

Bombardiranje Beograda

Apr 6, 1941

Hitler napade članico svoje vojaške zveze. Nemške sile prodrejo iz kopenskih enot in Jugoslavija se je morala braniti sama, čeprav so imeli veliko manj vojakov. Jugoslavija 11dni po bombardiranju podpiše kapitulacijo.

Nastanek neodvisne države Hrvaške

Apr 10, 1941

Hrvaški nacionalisti oz. ustaši razglasijo NDH. Nemčija in Italija jo priznata kot državo in si razdelita vplivno območje.

Osvobojeno ozemlje Kolpa- Ljubljana

1942

Prvo večje ozemlje, ki so si ga izbojevali.

Podpis Dolomitske izjave

1942

Premoč KPS v vodstvu OF.

Državljanska vojna

1942

Poleti pride do državljanske vojne na Dolenjskem in Notranjskem, kar pripelje do oblikovanja sredinskega tabora.

Objava temeljnih točk OF

1942

OF se uveljavi kot nova politična sila. Ima skupne poteze z londonskimi točkami.

Ustanovitev Slovenske zaveze

1942

SLS, liberalne stranke, socialisti in sredina se združijo v novo organizacijo, ki naj bi bila konkurenčna OF. V dveh letih razpade.

Cankarjev bataljon v Dražgošah

1942

Ljudje so bili pozvani, naj se uprejo okupatorju z orožjem. Tako so na Gorenjskem izvedli napad na okupatorja v Dražgošah.

Prva vaška straža

1942

V Šentjoštu nad Horjulom ustanovijo prvo vaško stražo, ki so jo Italijani poimenovali Prostovoljna protikomunistična milica (MVAC). Prav tako so jih oboroževali, oskrbovali in plačevali.

AVNOJ

1942

Najvišje partizansko predstavniško telo v Jugoslaviji. Njen predstavnik je Tito.

1. zasedanje v Bihaću

Period: Nov 26, 1942 to Nov 27, 1942

Potrdijo federalno ureditev države, obsodijo četnike ter pozovejo zaveznike k priznanju partizanom za enakopravne zaveznike.

Uničenje Pohorskega bataljona

1943

Nad Osankarico na Pohorju januarja uničijo Pohorski bataljon.

Vojna ob kapitulaciji Italije

1943

Partizanske enote se preselijo na italijansko okupacijsko območje in sodelujejo pri razoroževanju italijanske vojske.

Konferenca v Teheranu

1943

Srečajo se Churchill, Roosevelt in Stalin. To je bila prva konferenca, na kateri se srečajo veliki trije. Vsak je imel svoj cilj, a na koncu je bil glavni rezultat odprtje druge fronte proti nacistični Nemčiji, ter priznanje neodvisnosti Irana.

Zmaga partizanov v Jelenovem Žlebu nad Ribnico

1943

Bataljon italijanske divizije in dve brigadi partizanske vojske.

Slovensko domobranstvo

1943

Oblikuje se pomožna policijska enota za boj proti partizanom: Slovensko domobranstvo. Zadolženi so za varovanje prometnih povezav, z dovoljenjem okupatorja, prisega okupatorju in med njimi poteka tajna organizacija Črna roka.

Zbor v Kočevju

1943

Tu so odposlanci volili člane SNOO (Slovenski narodno- osvobodilni odbor).

Kapitulacija Italije

Sep 3, 1943

Partizani in Nemci zasedejo Ljubljansko pokrajino. Partizani obračunajo s svojimi nasprotniki.

2. zasedanje v Jajcu

Period: Nov 29, 1943 to Nov 30, 1943

AVNOJ dobi zakonodajno vlogo, ustanovitev vlade KNOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije), ki je podrejena AVNOJ-u. Prav tako zahtevajo priključitev Primorske k Jugoslaviji. Jugoslovanskih narodov ne moreta zastopati begunska vlada v Londonu, ampak organi osvobodilnega gibanje.

Narodni odbor

1944

Decembra 1944 ustanovijo Narodni odbor, ki niso imeli vpliva na politično delovanje na Slovenskem. Bili so protinemško usmerjeni in zato razglasili domobrance in četnike za slovensko vojsko.

Pogovori s Titom

1944

Jugoslovanska vlada avgusta 1944 prične s pogovori s Titom v Londonu, zaradi slabšanje položaja Slovenskega narodnega odbora.

Sporazum Tito- Šubašić

1944

AVNOJ in NKOJ priznajo kot začasno Jugoslovansko skupščino in vlado.

Prvo zasedanje v Črnomlju

1944

SNOO se preimenujejo v SNOS(Slovenski narodno- osvobodilni svet). Začasno postanejo predstavniško in zakonodajno telo Slovenskega naroda.

Osvoboditev Beograda

1944

Sodelovali so z Rdečo armado.

Agrarna reforma in kolonizacija

1945

Razlastili so stare lastnike zemlje in jo dali v upravo malim kmetom ali agrarnim interesentom.

Imenovana enotna začasna vlada

Mar 7, 1945

Ustanovili so novo stranko Ljudska fronta, ter posebne partizanske enote, ki so preganjale okupatorje in politične nasprotnike.

Imenovanje vlade Slovenija

May 5, 1945

SNOS do takrat deluje kot izvršni organ. Zdaj je predsednik Boris Kidrić.

Konec vojne na Slovenskem

May 9, 1945

Cilj jugoslovanske vojske je bil, da bi njene enote zasedle ozemlje, ki naj bi ga po vojni zahtevale zase. Ta dan praznujemo Dan zmage.

Zadnje nemške enote se predajo

May 15, 1945

Pri Poljanah na Koroškem.

3. zasedanje v Beogradu

Period: Aug 7, 1945 to Aug 10, 1945

AVNOJ se preoblikuje v začasno zvezno skupščino in uvedejo zakon o agrarni reformi in zakon o volitvah v ustavodajno skupščino.

Razglašena FLRJ

Nov 29, 1945

Razglasijo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.

Sprejeta ustava

Jan 30, 1946

Sprejmejo ustavo, ki je kopija tiste iz Sovjetske zveze. Jugoslovanski komunisti niso prišli na oblast s pomočjo SZ, ampak z lastnim delom.

Volitve v ustavodajno skupščino

1947

V volitvah sodeluje samo lista Osvobodilne fronte.

Priključitev Primorske k Jugoslaviji

1947

Pomen republik se je začel večati 60ih letih. Nastale so spremembe v vojaški organizaciji.

Prva Jugoslovanska petletka

Period: 1947 to 1952

Največ sredstev so namenili gradnji elektrarn in obratom težke industrije, medtem ko so zapostavljali predelovalno industrijo in blago za široko rabo.

Izglasovanje slovenske ustave

Jan 17, 1947

Slovenija dobi zastavo in grb, izgubi lastno vojsko, gospodarstvo se centralizira. Dobijo več pristojnosti v šolstvu, kulturi in zdravstvu.

Informbirojski spor

1948

Razlog za spopad je bil spor med Titom in Stalinom, saj je Tito po drugi svetovni vojni želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v jugoslovanski politiki. Trajal do 1953.

Zveza komunistov Jugoslavije

1952

KPJ(Komunistična partija Jugoslavije) se preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije.

Preimenovanje Ljudske fronte

1953

Preimenujejo se v SZDLJ (Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije). V njenem okviru naj bi potekale politične razprave. Tako je konec strogi cenzuri in izpustijo politične zapornike ter zaprejo taborišča.

Propad kolektivizacije

1954

Na Slovenskem propade kolektivizacija.

Konferenca v Beogradu

1961

Gibanje neuvrščenih.

Vojna na Hrvaškem

Period: 1990 to 1995

Srbske enote zasedejo skoraj tretjino hrvaškega ozemlja in izženejo Hrvate. Nato OZN pošlje na hrvaško srbsko mejo mirovne sile, ki naj bi nadzirale njihovo premirje in razorožile Srbe.

Razpad Jugoslavije

1991

Razpade na 5 samostojnih držav: SLO, HRV, BiH, MAK in ostanek države s Srbijo in Črno goro, ki se združita za nekaj let v Zvezno republiko Jugoslavijo.

Mednarodno priznanje

1992

Mednarodno priznanje Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine kot samostojne države.

Vojna v BiH

Period: 1992 to 1995

Po izglasovanju neodvisne BiH, bosanski Srbi napovejo vojno novi državi. Začne se ustvarjati Republika Srbska, ki stisnejo Sarajevo v kot in ga začnejo obstreljevati. Srbi na zasedenih območjih izvajajo etnično čiščenje.

Ustanovitev haaškega sodišča

1993

V nizozemskem mestu Haag ustanovijo sodišče za vojne sodišče, ki sodijo najhujšim zločinom kot so: genocid, vojni zločini, agresija in zločini proti človeštvu.

Poseg NATA proti Srbski vojski v BiH

1994

NATO začne bombardirati srbsko vojsko, vendar so se Srbi branili z modrimi čeladami. Njihova nemoč se pokaže ob srbskem genocidu nad Bošnjaki.

Sporazum v Daytonu

1995

V Daytonu (ZDA) sedejo skupaj Milošević(SRB), Tuđman(HRV) in Izetbegović(BiH). Sporazum določa, da BiH mednarodno ostane ena država razdeljena na federacijo Bošnjakov in Hrvatov in Republiko srbsko.

Spopadi na Kosovu

Period: 1997 to 1999

Srbsko zatiranje Albancev se je stopnjevalo in kosovski Albanci ustanovijo Osvobodilno vojsko Kosova. NATO želi posredovati proti Srbiji, a temu nasprotujeta Rusija in Kitajska. Po množičnih pobojih Albancev NATO posreduje in napove vojno Srbom in po škodi, ki jo naprtijo Srbom se ti umaknejo iz Kosova.

Poseg NATA proti Srbiji na Kosovem

1999

NATO brez soglasja napove vojno beograjskemu režimu po množičnem poboju Albancev v kosovskih vaseh. NATO naredi srbskim silam veliko škode, zato se umaknejo iz Kosova.

Padec Slobodana Miloševića

2000

Ostanek Jugoslavije je pristal v gospodarskem razsulu in Milošević doživi poraz na predsedniških volitvah. Ta poraza ne prizna in na koncu ga nova srbska vlada aretira in preda sodišču v Haagu.