-
Louis Napoleon
Na prvih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za predsednika(april 1848), štiri leta kasneje se razglasi za cesarja Napoleona III. -
Revolucionarno leto
Leto se je začelo z vstajo v Palermu. Poglavitni značilnosti sta bili liberalizem in nacionalizem. Epicenter revolucije je bila Francija. Revolucije se je začela zaradi kopičenja nezadovoljstva meščanov. delavcev in kmetov. Veliko vlogo sta imeli tudi lakota in slabe letine. -
Erfurtska zveza
Ustanovljena zveza, pruski kralji Friderik Vilijem IV. je zavrnil cesarsko krono . Vanjo se vključi več severnonemških držav. -
Olomuška pogodba
Avstrijsko cesarstvo z njo prisili Prusijo, da obnovi Nemško zvezo in tako zavrla proces združevanja. -
Camillo Benso di Cavour
Ustavna monarhija je pod njegovim vodstvo kot ministrski predsednik doživela modernizacijo in hiter razvoj. -
Sicilija
Garibaldi s prostovoljci zasede Sicilijo. -
Cesarjev manifest in oktobrska diploma
Z drugimi besedami tudi diploma o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije, izdal ju je Franc Jožef. Z njima se dokončno odpravi neoabsulutizem v habsburški monarihiji. -
Februarska ustava/patent
Franc Jožef je hitro spoznal, da oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi. Nova diploma je monarhijo ponovno centralizirala. -
Italijansko kraljestvo
Italijansko parlament razglasi Italijansko kraljestvo, kjer je vladala ustavna monarhija, Cavaur pa je bi ministrski predsednik. -
Otto von Bismarck
Bil je pomemben mejnik v procesu združevanja, izvoljen je bil za ministrskega predsednika Prusije. -
Rim
Garibaldi se je tega leta odločil da zasede Rim, govoril je Rim ali pa smrt. Zaradi pritiska tujih sil je pohod prostovoljcev zaustavila italijanska vojska, Garibaldi pa je bil ranjen in ujet. -
Nemško-danska vojna
Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Posledice: Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein. vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin. -
Italija pridobi Benečijo
Italija se je udeležila avstrijsko-pruske vojne in v zameno dobila Benečijo. Tako je zunaj Italjanskega ozemlja ostal le še Rim. -
Avstrijsko-pruska vojna
Kraljevina Italija je dobila Benečijo, ki ji je pomagala pri združitvenem procesu. Prusija pa Schleswig in Holstein. Razpadla je Nemska zveza. Avstrijsko cesarstvo je bilo izločeno iz nemskega vprašanja.
Oblikovana je bila Severnonemška zveza. -
Madžarski kraljevi par
Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta sta bila v Budimpešti kronana. -
Francosko-pruska vojna
Bismarck je pripravil Napoleona Ill., da je julija 1870 napovedal
vojno Prusiji. Po zmagah v bitki pri Metzu in Sedanu so pruske
čete več mesecev oblegale Pariz in prisilile Francoze k vdaji.
Napoleon Ill. je bil zajet po bitki pri Sedanu. Ustanovljeno je bilo Nemsko cesarstvo. Franciji sta bili odvzeti Alzacija in Lorena.
Spremenilo se je razmerje sil v Evropi. Napoleon Ill.je moral odstopiti. V Franciji se je oblikovala repunblika. -
Pridobitev Rima
Italija si pridobi Rim v času francosko-pruske vojne, ko Napoleon III. odpokliče svoje čete da varujejo papeža med tem ko so Italijani zavzeli rim in ga razglasili za prestolnico. -
Združitev Nemčije
Vojaška zmaga nad Francijo omogoči da se Prusija združi k Nemčiji. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Vilijem I. -
Draga internacionala
v Parizu nastala socialistična internacionala. -
Razpad habsburške monarhije
