-
Leta 284 ga vojska razglasila za cesarja. Znova vzpostavil red in upočasnil propad cesarstva. Uvedel nov način vladanja (dominant). Leta 305 se odrekel oblasti in živel na območju današnjega Splita.
Zanimivost: rodil se je v revni družini https://www.youtube.com/watch?v=BqC6nMMPz2E -
Cesar Konstantin veliki je prestavil prestolnico cesarstva iz Rima v Bizanc in ga poimenoval Novi Rim. Filozofsko teorijo države začele prenašati na krščanskega imperiatorja. Tretja raven interpretacije je bila raven protikraljevskega resentimenta in bilo v nasprotju, da je Julijec Cezar svoje poreklo izpeljal iz albanskih kraljev, ki so bili potomci Venerinega sina Eneja in njegovega sina Julija.
-
Cesarja Konstantin in Licinij, sovladarja Rimskega cesarstva, izdata Milanski edikt. To je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s prednikih drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in posledično prekinitev pogajanja. -
Pod Teodorjem I. (vzhodni Rimski cesar) je krščanstvo postalo uradna državna vera. Vse druge vere, vključno z rimskim mnogoboštvom (je zbirka tradicionalnih zgodb) so bile prepovedane.
Zanimivost: lahko ga štejemo za zadnjega vladarja imperija -
Od tega leta je uradna vera Cesarstva - Krščanstvo. V Rimskem cesarstvu se je razširilo Krščanstvo. Novi verniki so se hitro pridružili cerkvi. Kristjani so se nehali skrivati v katakombah in začeli graditi arhitekturo namenjeno bogoslužju. -
Cesar Teodozij razglasi krščanstvo za državno vero. Po njegovi smrti je Rimsko cesarstvo razpadlo na dva dela. Vzhodnega in zahodnega. Konstantinopel in Rim , ki pa mu moč upada, sedež tudi Milano in Ravena, to je tudi konec olimpijskih iger. -
Cesar Teodozij razdeli imperij na 2 dela.
-
Zahodni Goti so se pred njimi umaknili na vzhodnje rimsko ozemlje, nato v začetku 5. stoletja upadli v Italijo oplenili Rim. -
Germanska ljudstva niso bila več zadovoljna s statusom rimskih federatov. V zahodnem delu rimskega cesarstva je vojska v kateri so s časom Germani zavzeli zelo pomembno mesto, za vladarja oklicala Odoakra. Bil je častnik Rimske vojske, kasneje postal tudi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae).
-
Okrog polovice 5. stoletja so se Huni začeli priseljevati iz vzhoda čez ogrsko nižino in današnjo Nemčijo in Galijo. A na koncu na Katalanskem polju trčili na rimsko vojsko, ki je hune premagala. -
Teoderik Veliki je leta 489 premagal Odoakra in se z vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Ustanovil je vzgodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni. Germani z Rimljani niso vzpostavili samo samo vojaške vezi, ampak tudi trgovsko. Postopoma so začeli prevzemati rimske politične politične ureditve. Kralji so imeli vojaško spremstvo, ki jim je bilo zvesto v zameno nudili zaščito.
-
Vandali so zasedli Rim in ga izropali (vandalizem). Ta državna tvorba se je ohranila, dokler je ni Bizanc leta 534 popolnoma premagal. -
Huni potiskajo germanska plemena proti zahodu. Germanski vojskovodja odstavi kralja in s tem je propadlo Rimsko cesarstvo. Vzhodni del pa se je ohranil do 1453, nato pa so ga osvojili Turki. -
Langobardi (germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je vladalo večjemu delu Apeninskega polotoka) leta 568 dokončno premagali cesarstvo in začeli novo obdobje.
Germani so indoevropskega izvora. Niso enotna etična skupina, ampak so se med seboj mešali. Pradomovina Germanov je severna Nemčija in južna Skandinavija.
Najpomembnejša ljudstva so zahodni Goti ali Viziogoti, vzhodni Goti ali Ostragoti, Burgndi, Franki, Longobardi, Vandali, Angli, sasi, Alani, Svebi… -
Prvi kralj, ki je združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s plemenskih poglavarjeva na enega samega vladarja in zagotovil, da je postal kraljevi položaj deden je bil Klodvik I. iz Merovinške dinastije. Prestopil je v katoliško vero, s čimer je pridobil naklonjenost katoliških Vizgotov in rimskega papeža.
Zanimivost: Francozi ga štejejo za ustanovitelja Francije -
Bizantinski cesar Justinijan je doživel zlato dobo in je skušal obnoviti nekdanji rimski imperij. Pri doseganju cilja sta mu pomagala vojskovodji Belizar in Narses.
-
Slovani so se naseljevali območja , ki so primerna za obdelavo. Na le-teh so že prej živeli staroselci. Izogibila so se ravninam, visokogorju in močvirju.
-
Benedikt ga ustanovil leta 529 in je najstarejši meniški rod v Evropi. Geslo je Ora et Labora (moli in delaj). Ustanovljen bil tudi samostan v Cassinu. -
Bizantinci so vladali Italiji samo 25 let, ker je novo barbarsko ljudstvo – Longobardi, pod poveljstvom svojega kralja Albina vdrlo v Italijo. To je zadnji važni sunek v preseljevanju narodov z zahoda proti zahodu. Longobardi so bili germanskega plemena. -
Najprej so se naselili v Posavju in Podravju. Bili so neenakomerno poseljeni. Kasneje najbolj poseljena Celovška kotlina in območje današnjega Kranja. V 8. stoletju pa se naselili še na Posočje. -
Bila je Kitajska dinastija, ki jo je ustanovil Yang Jian. Kitajsko so znova združili v eno domovino in ustanovili vojaške kolonije. Začeli so graditi veliki prekop.
-
Leta 582 Avari zasedejo Sirmium oziroma današnjo Sremsko mitrovico. Sirmium je bila prestolnica Ilirike. Avari pa so bili staroslovansko ljudstvo, imenovali so se tudi Obri. Bili so večinoma Turškega porekla. -
Naslednica dinastije Sui. Doživeli razcvet na umetnostnem in tehnološkem področju. Tako Kitajska postane vodilna sila na kulturnem in gospodarskem področju.
Zanimivost: budizem je postal prevladujoča vera -
Bizantinska vojska pod vodstvom Heraklija premaga Perzijce v Egiptu. Obri ,Slovani. Pezijci neuspešno oblegajo Carigad. Obri izgubijo oblast med balkanskimi Slovani. Alpski Slovani se pridružijo Samovi plemenski zvezi.
-
Karantanija je imela svoje središče na Gosposvetskem polju z Krnskim gradom. Vodil jo je knez. Najverjetneje je najstarejša slovanska državna tvorba.
Leta 743 je Pipin Mali napadel Vojvodo Odiho in ga prisilil v priznanje frankovske suverenosti. -
Naši predniki v Vzhodnih Alpah so po naselitvi živeli v vojni skupnosti z Avari. Ti so bili močnejši in so si podredili slovanske sosede. Samova zveza se je uspešno zoperstovala tako proti Avarom, kot tudi Frankom. Ko je leta 658 kralj Samo umrl je njegova zveza propadla. -
Dogajala se je na neznani lokaciji, nekje v današnji južni Španiji. Nasprotnika sta bila krščanski viziogotski kralj Roderik in Tarik ibn Zijad. Kralj Roderik bil v bitki ubit. https://www.youtube.com/watch?v=D8LgN6z62NM -
V bitki pri Toursu jih je leta 732 premagal Karel Martel, zato so se umaknili v Španijo. Tam je poslednji vladar iz rodbine Omajadov, Abd ar Rahmanl. V Kordobi ustanovili neodvisni emirat, pozneje pa povzdignjen v kalifat. Kordoba je postalo kulturno središče, kjer se je s številnimi knjižnicami, mošejami pokazala urbanistična razvitost Arabcev. https://www.youtube.com/watch?v=Rb8pGJy2aXs -
Leta 743 so Karantanci izgubili celotno zunanjo samostojnosti in delno notranjo. Karantanija je postala odvisna kneževina. Prisvojili so si jih Franki.
Z utrditvojo fevdalizma se začela oblikovati Koroška. -
Pipin mali postane Frankovski kralj. Bil je naslednik Karla Martela.V zameno za papežov blagoslov je začel vojno z Langobardi v severni Italiji in si jih prisvojil. -
Karel Veliki je najslavnejši frankovski vladar iz karolinške dinastije. Na novem ozemlju je širil krščanstvo, zato je posledično dobil velik ugled pri papežu. Leta 800 ga je Leon III. okronal za cesarja. -
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta leta 812 podpisala Karel Veliki in Mihael I. Rangab (bizantinski cesar). Razlog le-tega je bil, ker je to ime (Karel Veliki) že uporabljal predstavnik bizantinskega cesarstva.
Karel veliki je razglasil reko Dravo kot mejno reko in izoblikovala se je cerkvena meja. -
Karantija bila od leta 828 vse bolj vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Vladali so ji grofje Bavarskega rodu. Bila je del frankovske Vzhodne prefekture. Ta je zajemala območja Zgornje in Spodnje Panonije in Karniole.
-
Kocelj bil sin in naslednik kneza Pribine. Bil je slovanski knez v Spodnji Panoniji.
-
Z Verdunsko pogodbo je frankovska država razpadla na tri dele:
1. osrednji del, kasneje se razvije romanska Italija,
2. zahodni del, kasneje se razvije romanska Francija,
3. vzhodni del, kasneje se razvije Nemško cesarstvo. -
Leta 847 je bil Pribina imenovam za kneza . Kralj Ludvik Nemški mu je podelil Panonijo. Sedež oblasti je bil v Blatenskem Kostelu (Bolgarija).
Zanimivost: bil je Slovak knežjega rodu -
Kitajska je razpadla na 10 držav in 5 dinastij. Močno se je razvila trgovina.
-
Prva križarska vojna se je dogaja od 1095-1099. Turki so prodrli v Malo Azijo in Bližnji vzhod. Druga križarska vojna (1147-1149) in tretja v tem obdobju (1182-1192) z porazom Križarjev pri Hatinu. Padel pa je tudi Jeruzalem.
Evropa se tudi zelo urbanizirala, kajti nastala so številna mesta in stem tudi trgovska središča in javne šole. https://www.youtube.com/watch?v=CcGzQ3ga5R8 -
Leta 1054 se je zgodil veliki cerkveni razkol. Delila se je na zahodno, rimo-katoliško cerkev (center v Rimu) in na vzhodno, pravoslavno (z bizantinskim patriarhom na čelu) https://www.youtube.com/watch?v=9sfdAcxRrq8 -
Pride do spora med Gregorjem VII (naj bi postal papež) in Henrikom IV (naj bi bil rimsko-nemški cesar). Henrik IV ni upošteval zahtev Rima. Papež mu je zato zagrozil z cerkvenim izbočenjem. To naj bi pomenilo, da se cerkev upre vladarjem, ker sami določajo duhovnike.
-
Četrti križarski pohod ni bil namenjen proti Sveti deželi, ampak proti Egiptu, ki je bil najmočnejša islamska dežela. Trajala je od 1202 pa do 1204.
Peta križarska vojna pa je trajala od 1217 pa vse do 1229.
V poznjem srednjem veku se je začela tudi razvijati renesančno umetnostno obdobje.
Oktobra leta 1492 Krištof Kolumb pripluje na obalo Amerike in jo stem tudi odkrije.