-
313
Milanski edikt
To je tolerančni edikt, ki omogoči versko svobodo in izenači kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev. -
324
Konstantinova darovnica
To je ponarejen rimski cesarski odlok, ki trdi, da je v 4. stoletju cesar Konstantin prenesel del zemlje na papeža. Stoletja kasneje pa Lorenzo Valla dokaže, da je to ponaredek. -
800
Kronanje Karla Velikega
Karel Veliki postane cesar. To je začetek dveh cesarstev in dokazuje močno zavezništvo med cesarjem in papežem. -
1054
Razkol cerkve
Veliki cerkveni razkol-SHIZMA-cerkev razpade na pravoslavno in rimokatoliško cerkev. -
1066
Bitka pri Hastingsu
V Anglijo pride Norman Vilijem Osvajalec in premaga takratnega kralja Hrolda v bitki pri Hastingsu ter zavlada kot angleški kralj. Nato uvedede centralno oblast in razdeli ozemlje na grofije katere upravljajo normanski vazali. -
1122
Wormski konkordat
Pojavi se konflikt med cesarjem in papežem. Nesoglasje je o tem, kdo bo umeščal škofe, posvetna ali cerkvena oblast? Leta 1077 papež Gregor VII. izobči Henrika IV. in ga poniža. Spor je nato rešen leta 1122 z Wormskim konkordatom, ki pravi, da je posvetitev visoke duhovščine stvar cerkve, posvetni vladar pa umesti škofa kje bo deloval. -
1215
Velika listina svoboščin
Magna charta libertatum oz. Velika listina svoboščin je seznam privilegijov, ki jih je plemstvu priznal vladar Ivan Brez zemlje (tak vzdevek je dobil, ker je imel v primerjavi s svojimi predniki zelo malo zemlje), ki je imel šibek vladarski položaj in je le na tak način lahko prišel do finančnih sredstev. Tako je kraljevski svet soodločal o vladanju in se kmalu uveljavil kot parlament. -
Period: 1337 to 1453
Stoletna vojna
Vojna med Anglijo in Francijo. Ključni razlogi so bili spori glede nasledstva kraljevega položaja in nadvlada nad Gaskonjo. Ime dobi po svoji dolžini. Konča pa se, ko Francozi na čelu z Ivano Orleansko zavzamejo Bordeaux. Francozi po zmagi utrdijo oblast in začne se dinastija Valois. -
1453
Padec Carigrada
Padec glavnega mesta Bizantinskega cesarstva je oznanilo tudi konec cesarstva, ko Carigrad (takrat Bizanc) zavzamejo Turki. -
Period: 1455 to 1485
Vojna dveh rož
Takoj po stoletni vojni sledi Vojna dveh rož. To je tridesetletna vojna med dvema velikima plemiškima družinama (na grbih sta imeli ena rdečo druga pa belo rožo, zato se imenuje vojna dveh rož). Vojna se konča, ko Henrik VII. zmaga in je začetnik nove dinastije Tudor. -
1492
Odkritje Amerike
Konec srednjega veka -
Period: 1566 to
Nizozemski boj za neodvisnost
Začelo se je leta 1566, ko je Nizozemsko plemstvo prosilo Španijo za versko svobodo, a jih je takratni kralj Filip II. zavrnil in začel se je boj za neodvisnost. Filip drugi pošje nad Nizozemce močno vojsko in upor/vojna traja 80 let. Med vojno se južne province pogodijo s Španijo severnih 7 provinc pa se najprej združi v Utrechstko zvezo in nato z Wastfalskim mirom(1648) postanejo Združena Nizozemska. -
Peticija pravic
Petition of Rights je bila peticija, ki so jo izdali meščani, ki je vsebovala njihove zahteve. To peticijo kralj Karl I. zavrne, razpusti parlament in vlada absolutistično skupaj s krogom višjega plemstva. Meščani in nižje plemstvo grejo nato v vojno in zmagajo na čelu z Oliverjem Cromwellom, ki razpusti zgornji dom parlamenta, razglasi republiko in ukini monarhijo. -
Deklaracija o pravicah parlamenta
Zaradi novih poskusov uvedbe absolutizma parlament izžene kralja Jakoba II. in ponudi prestol Vilijemu Oranskemu, ki podpiše Bill of Rights in potrdi versko svobodo in svobodo parlamentarnega govora v kraljestvu. -
Izum parnega stroja
Zelo pomembna stopnja v razvoju industrije je iznajdba strojev. Prvi stroj je bil parni stroj, ki ga je izumil škot James Watt. Posledice so bile iznajdba parnikov in lokomotiv, ki so zelo pripomogle k industrijski revoluciji.