-
Period: 284 to 305
Vladarja Dioklecijan in Konstantin Veliki uvedeta ključne spremembe z značajnim pomenom za razvijanje cesarstva
Med letoma 284 in 305 se je na oblasti v rimskem cesarstvu izmenjavalo več cesarjev. Leta 284 je bil izvoljen Dioklecijan, ki je uvedel reforme za ohranitev rimskega cesarstva in se poskušal spopasti z barbarskimi napadi na rimske meje. Leta 305 je bil izvoljen Konstantin Veliki, ki je uvedel številne pomembne spremembe v rimskem cesarstvu, vključno s Tolerančnim ediktom o krščanstvu in ustanovitvijo Konstantinovega mesta kot glavnega mesta rimskega cesarstva. -
Period: 306 to 337
Smrt Konstantina Velikega ter prihod novega vladarja Licinija
Med letoma 306 in 337 se zgodi veliko pomembnih dogodkov. Leta 337 Konstantin Veliki umre. V tem obdobju je za novega vladarja izvoljen Licinij, ki je s Konstantinom Velikim pred njegovo smrtjo podpisal Tolerančni edikt, ki je zelo vplival na razvoj krščanstva.
Zanimiv posnetek o Konstantinu Velikemu:
https://www.youtube.com/watch?v=-FWJXFwvYUQ -
313
Izdaja tolerančnega edikta ter ustanovitev Konstantinovega mesta
Leta 313 se je zgodilo več pomembnih zgodovinskih dogodkov. Najbolj znan je pa izdaja Tolerančnega edikta, ki je dovoljeval kristjanom, da javno izvajajo svojo vero in da so bili kristjani tudi uradno priznani kot enakopravna skupnost v Rimu. To je pomemben mejnik v zgodovini krščanstva in je pomagal pri razvoju krščanstva kot dominantne vere v zahodni civilizaciji. Zgodila se je tudi ustanovitev Konstantinovega mesta, ki je postalo glavno mesto rimskega cesarstva. -
Period: 379 to 395
Vladanje Teodozija Velikega in njegovih sinov Arkadija in Honorija
Med letoma 379 in 395 so na oblasti v rimskem cesarstvu vladali cesarji Teodozij Veliki in njegova sinova Arkadij in Honorij. Teodozij Veliki je bil zadnji cesar, ki je vladal v celotnem rimskem cesarstvu in je priznal krščanstvo kot uradno vero v cesarstvu. Njegova sinova sta nasledila njegovo oblast in vladala v vzhodnem in zahodnem delu cesarstva. V tem obdobju so nastajali tudi številni spopadi med krščanstvom in poganstvom. -
391
Teodozij I. razglasi krščanstvo za državno vero
Leta 391 je bil v Rimu izdan edikt, ki je ukinil poganske kulture in prepovedal vsako obliko poganskega kulta ter določil krščanstvo kot edino uradno dovoljeno vero v rimskem cesarstvu. To je sprožilo nasilne spopade med krščani in poganstvom. Vsega tega je bil odgovoren Teodozij I., takratni vladar rimskega cesarstva. Na sliki je kovanec s portretom Teodozija I.. -
395
Delitev Rimskega imperija na V in Z
Cezar Teodozij razdeli imperij na dva dela. -
410
Vojskovodja Alarik I. s svojo vojsko osvoji mesti Rim in Kartago
Leta 410 sta bila mesti Rim in Kartago napadena in osvojena s strani barbarskega vojskovodje Alarika. To je bila ena izmed najpomembnejših zgodovinskih bitk v zgodnjem srednjem veku. Napad Alarika na Rim in Kartago je pokazal, da je bilo rimsko cesarstvo vidno oslabljeno in da sta bili njuni meji lahko prehodni za barbarsko vojsko. To je spodbudilo razvoj fevdalizma in je prispevalo k razpadu rimskega cesarstva v zahodnem delu. Na sliki je prikazno uničenje Rima. -
Period: 433 to 493
Barbarski napadi ter razpad rimskega cesarstva
Med letoma 433 in 493 so v rimskem cesarstvu vladali različni cesarji in je cesarstvo doživljalo številne spremembe. V tem obdobju je bilo rimsko cesarstvo zelo oslabljeno. To je privedlo do številnih barbarskih napadov in osvojitve rimskih mest, kot sta Rim in Kartago. V tem obdobju je tudi nastal fevdalizem in se je rimsko cesarstvo razpadlo na več manjših držav. To obdobje je bilo pomembno za razvoj zahodne civilizacije in je vplivalo na zgodovino Evrope. -
451
Zmaga frankovskega cesarstva v bitki z hunskim cesarstvom in s tem ustavitev širjenja hunskega cesarstva.
Leta 451 se je zgodila bitka pri Chalons-sur-Marne med hunsko vojsko in zavezništvom germanskih narodov, pod vodstvom frankovskega kralja Klodviga I. Bitka je bila zelo pomembna zaradi vpliva, ki ga je imela na razvoj Evrope v srednjem veku. Franki so zmagali in tako ustavili širjenje hunskega cesarstva v Evropo, kar je prispevalo k ohranitvi germanskih narodov in njihove kulture v Evropi. Na priloženemu zemljevidu je točna lokacija tega mesta. -
Period: 454 to 526
Pojav germanskih vladarjev in nastanek fevdalizma
V tem obdobju so se začeli pojavljati germanski vladarji, kot je bil Atila, ki so bili močni vodje in vodili uspešne vojne proti rimskemu cesarstvu. V tem obdobju je tudi nastal fevdalizem in se je rimsko cesarstvo razpadlo na več manjših držav. -
455
Gajserik s svojo vojsko napade in osvoji Rim
Leta 455 je Rim bil napaden in osvojen s strani vandalske vojske pod vodstvom kralja Gajserika. Napad vandalov na Rim je pokazal, da je bilo rimsko cesarstvo še vedno oslabljeno in da so bile njegove meje lahko prehodne za Gajserikovo vojsko. To je prispevalo k razpadu rimskega cesarstva v zahodnem delu. -
476
Propad Z dela Rimskega imperija
Leta 476 je germanski vladar Odalrik osvojil Rim in postal prvi germanski cesar v zahodnem svetu. To je pomenilo konec rimskega cesarstva v zahodnem svetu in začetek srednjeveškega obdobja v Evropi.
Zelo kratek videoposnetek o zogodvinskem premikanju mej ter razpadu rimskega imperija:
https://www.youtube.com/watch?v=GylVIyK6voU -
Period: 476 to 1000
Razvoj srednjeveških držav ter nastanek krščanskega cesarstva v Konstantinoplu
Med letoma 476 in 1000 je v zahodnem svetu potekalo obdobje razpadanja rimskega cesarstva, nastanka fevdalizma in razvoja srednjeveških držav. V tem obdobju so se pojavili germanski vladarji, kot sta bila Odalrik in Karol Veliki, ki so vodili uspešne vojne in ustanovili močna cesarstva. V tem obdobju je nastalo tudi krščansko cesarstvo v Konstantinoplu, ki je vladalo v vzhodnem delu rimskega cesarstva.
Videoposnetek o razpadu Konstantinopla:
https://www.youtube.com/watch?v=Hnxmh_NxPcs -
Period: 480 to 511
Vladavina kralja Klodvika
Kralj Klodvik je Franke zedinil, iz Galije izgnal zadnjega rimskega namestnika in z vojnami razširil meje svoje države, ki je na jugu segala do območja Loare, na severu pa do reke Meuse. -
Period: 482 to 565
Življenje Justinijana I.
Justinijan I. je bil vladar Bizantinskega cesarstva, ki je v času njegovega vladanja doživelo zlato dobo. Skušal je obnoviti nekdanji rimski imperij, pri čemer sta mu pomagala vojskovodji Belizar in Narses.
Kratek videoposnetek o Justinijanu I: https://www.youtube.com/watch?v=EbsxAsmNwzU -
Period: 500 to 600
Razvoj slovanstva
Med letoma 500 in 600 je slovanstvo doživelo proces kulturne in politične konsolidacije. Razvili so skupno kulturo in institucije, vključno z sistemom pisave in skupno religijo. Oblikovali so večjo, centralizirano politično enotnost, kot je bila Velika Moravija. Slovani so sprejeli krščanstvo in elemente bizantinske kulture. Obdobje med 500 in 600 letom je bilo čas velikih sprememb in razvoja za slovanstvo. -
529
Samostan Monte Cassino in benediktinski red
Leta 529 je Benedikt iz Nursije ustanovil samostan Monte Cassino in benediktinski red. Ta je imel v zgornjem srednjem veku velik pomen pri širjenju krščanstva. Stremeli so k pobožnosti, skromnosti in čistoči ter se zavezali k stalnemu prebivanju v samostanu. -
568
Ustanovitev Langobardske kraljevine
Leta 568 je Longobardska kraljevina začela okupacijo Italije. Longobardi so bili germansko pleme, ki se je naselilo v severno Italijo in ustanovilo kraljevino, ki je trajala do 774. Med njihovo vladavino je bila Italija razdeljena na več neodvisnih longobardskih državic, kar je vodilo do nestabilnosti in vojaških spopadov. -
582
Avari osvojijo Sirmium
Leta 582 so Avari s pomočjo Slovanov osvojili Sirmium (današnjo Sremsko Mitrovico), nekdanjo prestolnico Ilirika. -
Period: 618 to 907
Dinastija Tang
Dinastija Tang je bila kitajska dinastija, ki je vladala med letoma 618 in 907. Njena predhodnica je bila dinastija Sui. Vladavino dinastije Tamg je med leti 690 in 705 prekinila dinastija Zhou. -
658
Bitka med dinastijo Tang in Koguryo
Leta 658 se je zgodila bitka med Tang dinastijo in Koguryo v Koreji. Bitka je potekala med dvema močnima perzijsko-kitajskima cesarstvoma za oblast nad severovzhodno Azijo. Koguryo je zmagala in ohranila svojo neodvisnost, kar je vodilo do razvoja korejske kulture in državnosti. Na sliki je z rumeno barvo označeno ozemlje dinastije Tang. -
711
Pogodba med Mauri in kristjani
Leta 711 je bila v Sevilji podpisana pogodba med Mauri in kristjani, imenovana "Pact of al-Andalus". Pogodba je ustanovila mavrsko kraljevino Al-Andalus v južni Španiji in uredila razmere med kristjani in muslimani v regiji. Dogovorjen je bil tudi sistem dajatev, ki so jih plačevali kristjani v zameno za varnost in svobodo veroizpovedi. Pogodba je bila pomembna za razvoj mavrske civilizacije v Španiji in za odnose med kristjani in muslimani v Evropi v naslednjih stoletjih. -
732
Karel Martel zmaga v bitki proti Arabcem
Leta 732 je frankovski kralj Karel Martel premagal arabsko vojsko v bitki pri Poitiersu v Franciji. S tem je preprečil širjenje arabske države čez Pireneje. Zmaga je tudi spodbudila razvoj frankovskega kraljestva in kasneje Karolinške dinastije, ki je vladala v Evropi v naslednjih stoletjih. Na sliki je kip Karla Martela. -
Period: 743 to 828
Karantanija
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj depni izgubi notranje samostojnosti med leti 820 in 828 ostala pomembna do konca 9. stoletja. -
751
Pipin Mali novi kralj Frankovskega kraljestva
Naslednik Karla Martela se je s papeževo pomočjo oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva. V navzočnosti škofov ga je papež mazilil. Za protiuslugo mu je Pipin Mali podaril del italijanskega ozemlja, ki ga je pridobil v vojni z Langobardi. S tem dejanjem so bili začrtani temelji Papeške države. Na sliki je Pipin Mali. -
800
Kronanje Karla Velikega
Leta 800 je frankovski kralj Karol Veliki kronan za cesarja rimskega cesarstva v zahodni Evropi. To je bilo pomembno zgodovinsko dogajanje, saj je Karol Veliki ustanovil Karolinško dinastijo in vodil obdobje velikega razvoja kulture, umetnosti, znanosti in politične organizacije v Evropi. Njegovo cesarstvo se je razširilo na večino zahodne in srednje Evrope in vplivalo na razvoj evropske civilizacije v naslednjih stoletjih. Na sliki je prikazano kronanje Karla Velikega. -
812
Razrešitev vprašanja dveh cesarjev z mirom v Aachnu
Kronanju Karla Velikega so ostro nasprotovali v Carigradu, kjer je bila na oblasti cesarica Irena. Leta 812 so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev, prav tako pa ozemeljske spore območju Italije, kjer sta njuni ozemlji celo mejili eno na drugo. Lagunska Benečija in priobalna Dalmacija z otoki sta ostali bizantinski, širše dalmatinsko zaledje in Istra pa frankovski. -
843
Verdunska pogodba
Leta 843 je bila podpisana "Verdunska pogodba" med frankovskim cesarjem Ludvikom Nemškim in karolinškimi kralji v Evropi. Pogodba je razdelila Karolinško cesarstvo na tri enake dele med cesarjem in njegovimi tremi sinovi. To je vodilo do razdelitve Karolinškega cesarstva in nastanka novih držav v Evropi. Pogodba je tudi določala, da se bo vsak od naslednjih cesarjev po Ludviku Nemškem moral ponovno kronati, kar je vodilo do pogostih bojev za cesarski prestol. Na sliki je prikazan proces podpisa. -
847
Bitka med frankovskim cesarjem Ludvikom Nemškim in muslimani v severni Afriki
Leta 847 se je zgodila bitka med frankovskim cesarjem Ludvikom Nemškim in muslimani v severni Afriki. Bitka je potekala na območju današnje Tunizije in je bila pomembna zato, ker je spodbudila razvoj frankovske kolonizacije severnoafriške obale in vodila do nastanka srednjeveškega kraljestva v Tuniziji, imenovanega "Ifriqiya". Bitka je tudi vodila do spopadov med Franki in muslimani v naslednjih stoletjih in prispevala k oblikovanju evropske in afriške zgodovine. Na sliki je Ludvik Nemški. -
1054
Shizma ali veliki cerkveni razkol
Medsebojna nesoglasja med carigrajskim patriarhom in papežem ter vedno večja nasprotja v teološkem smislu so privedla do shizme. Krščanstvo se je razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved. Na sliki je prikazana delitev na pravoslavno in katoliško veroizpoved. -
Period: 1075 to 1122
Investiturni broj
Leta 1075 je Papež Gregor VII. določil 27 točk, ki govorijo o privilegijih papeštva. Cesar je kljub zahtevam Rima še naprej umeščal škofe, zaradi česar je papež grozil z cerkvenim izobčenjem. Cesar Henrik IV. pa je sklical sinodo v Wormsu in zahteval odstavitev papeža. Henrik je papeža prosil naj prekliče izobčenje in to se je tudi zgodilo. Šele naslednik Henrika IV. je razrešil spor z sklenitvijo Wormskega konkordata leta 1122.
