Srednji vek

Vladanje Dioklecijana

Period: 284 to 305

Dioklecijan kot nov vladar razdeli cesarstvo na 2 polovici. To pomeni, da cesarstvo dobi 4 nove vladarje Dioklecijana, Konstancij Klora, Maksimiljana, Galerija. Novi sistem vladanje 4 oseb se imenuje tetrarhija.

Konstantinska dinastija

Period: 306 to 337

Razpad tetrarhje julija 306. Konstantin legalizira krščanstvo, začne gradnjo mesta Konstantiopel, ki je kmalu postalo nove središče cesarske oblasti. Vlada do smrti leta 337.

Milanski edikt

313

Cesar Konstantin izenači kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Teodozijanska dinastija

Period: 379 to 395

Postane so cesar vzhodo Rimskega cesarstva. Bil je zadnji cesar, ki je vladal celotnemu Rimskemu cesarstvu saj se po njegovi smrti 395 cesarstvo razdelilo na 2 dela.

Krščanstvo pod Teodozijem

391

Krščanstvo postane uradna vera. Ostale poganske vere se prepovejo.

Delitev rimskega cesarstva na V in Z

395

Cesar Teodozij razdeli imperij na dva dela

Druga plenitev Rima

410

Vizigoti oplenijo Rim leta 410, njihova plenitev Rima je bila rezultat dveh invazij in treh obleganj mesta. Obleganje je trajalo pet mesecev, nato pa so meščani skrivanj odprli mestna vrata.

Vladanje Odoakra

Period: 433 to 493

Je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva. Kasneje vodi tudi Germanske vojake v rimski službi.

Hunski poglavar Atila

451

Bil je eden največjih barbarskih vladarjev, ki so napadli Rimsko cesarstvo. Z bratom Bledom sta podedovala cesarstvo, ki se je raztezalo od Alp in Baltika skoraj do Kaspijskega jezera. Umre v spanju zaradi krvavitve iz nosa.
https://www.youtube.com/watch?v=pXKXmp8EjCs

Obdobje vladanja Teodorika Velikega

Period: 454 to 526

Vodi Vzhodnogotsko kraljestvo. Leta 489 mu uspe premagati Odoakra kar mu omogoča naselitev na ozemlju Italije.

Tretja plenitev Rima

455

Rim opostošijo Vandali. Rimljani se predajo že po treh dnevih. Na srečo Papežu Leonu uspe preprečiti pokol ljudstva in imetja.

Propad zahodnega Rimskega imperija

476

Upad vojaške discpline in ostale politične,vojaške, gospodarske in družbene težave oslabijo Rimski imperij. To omogoči upor germanskih najemnikov, ki odstavijo cesraja Romula Avgustula.

Zgodnji srednji vek

Period: 476 to 1000

Značilno intenzivno preseljevanje ljudstev predvsem germanskih. Frankovsko cesarstvo pod rodbino Karolingov postane velesila.

Vladanje Klodvika

Period: 480 to 511

Prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, ter zagotovi, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Vladanje Justinijana I.

Period: 482 to 565

Bizantinski cesar. Pod njegovim vladanjem Vzhodno Rimsko cesarstvo doživi zlato dobo. Pri vladanju se je opiral na Cerkev, uradništvo in vojsko to imenujemo cezaropapizem.

Slovani

Period: 500 to 600

Slovani so se naselili na izpraznjeno področje, ki so ga Germani zapustili. Iz pradomovine so se selili v treh smereh; iz vzhodne, zahodne in južne veje. S prihodom na novo ozemlje so Slovani naleteli na staroselce, ki so bili večinoma romanskega porekla. Slovani so se začeli trajno naseljevati, kar pred tem ni bilo značilno zanje.

Samostan Monte Cassino

529

Sveti Benedikt Nursijski zgradi samostan. Leži na vrhu gore, približno 520 metrov nad morsko gladino. Živijo po načelu Moli in delaj! Samostanu so se kmalu pridružili drugi.

Langobardi in Avari

568

Na evropskem zgodovinskem prizorišču so se pojavili šele leta 567, ko so skupaj z Langobardi napadli in podjarmili Gepide. Avari se naselijo na območje Panonske nižine. Langobardi pa se naselijo na območje Italije.

Dinastija Sui

Period: 581 to 618

Od padca velikega Dinastija Han leta 220 našega štetja je bila Kitajska razdeljena. Različne regije so se borile za nadzor in nenehno je bilo vojne. V začetku petdesetih let sta Kitajski vladali dve glavni kraljevini, znani kot Severna in Južna dinastija. Leta 581 je moški z imenom Yang Jian prevzel nadzor nad severno dinastijo. Ustanovil je dinastijo Sui. Leta 589, je osvojil južno Kitajsko in vso Kitajsko spravil pod eno dinastijo. Sui pomeni slediti.https://www.youtube.com/watch?v=b9hU6PdEgEs

Osvojitev Sirmiuma

582

Sirmium je bilo mesto v rimski provinci Panoniji (Srbija) ob reki Savi. Mesto je Bizantinskemu cesarstvu služilo kot vojaško oporišče. Mesto so oblegali Avari in Slovani. Zavzetje mesta pa je odprlo pot uničujočim vpadom Avarov in njihovih slovanskih zaveznikov na Balkan.

Dinastija Tang

Period: 618 to 907

V tem obdobju se ja za Kitajsko začela nova doba razcveta in napredka v umetnosti in tehnologiji. Budistična vera, ki se je po Kitajski začela širiti že v prvem stoletju, je postala prevladujoča vera.

Nastanek Karantanije

Period: 623 to 743

Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina v vzhodnih Alpah. Vodil jo je knez s Krnskega gradu. Njeno središče je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom. https://www.youtube.com/watch?v=bv9D57oWSFw

Upori Slovanov

Period: 623 to 626

Iz starodavnih pripovedi vemo, da je Sama zbral vojsko ter se uprl proti Avarom. Izkazal kot spreten poveljnik. Večkrat je premagal Avare in osvobodil Slovane njihove podložnosti avarskemu zatiranju.

Propad Samove plemenske zveze

658

Po smrti Sama njegova slovanska država propade. Tako imenovano »krajina Slovanov« se začne imenovati Karantanija.

Vdor muslimanskih osvajalcev

711

Leta 711 so Arabci premagali Zahodne Gote in zavzeli zahodnogotsko državo v Španiji. Prek Gibraltarja so prodrli v Evropo in na vzhodu dosegli Indijo.

Bitka pri Toursu in Poitiersu

732

Bitka med krščanskimi in muslimanskimi vojskami. Krščansko vojsko sta sestavljali predvsem frankovska in burgundska vojska. Na drugi strani je muslimanska vojska Umajdskega kalifata. Krščanska vojska je slavila zmago in tako ustavila širjenje islama v Zahodno Evropo.

Kneževina pod bavarsko-frankovsko oblastjo

Period: 743 to 828

Ko so Karantanci okrog leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast. Postane del Bavarske zveze. Leta 828 so domače slovanske kneze zamenjali frankovski grofje.

Pipin mali

751

Tega leta se Pipin mali s pomočjo papeža da posvetiti v novega frankovskega kralja. Kljub imenu naj bi bil relativno visok. https://www.youtube.com/watch?v=n3MB9gvPqPc

Kronanje Karla Velikega

800

Kot najstarejši sin Pipin Malega je Karl Veliki leta 800 okronan za cesarja.

Mir v Aachnu

812

Je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab. Bil je posledica sporov zaradi kronanja Karla Velikega za rimskega cesarja, saj je ta naslov že nosil predstavnik Bizantinskega cesarstva.

Vpliv Frankovske grofije

Period: 828 to 874

Nova ureditev, ki temelji na frankovski (red in fevdalizem). Leta 976 cesar Oton II. loči Karantanijo od Bavarske in jo povzdigne v vojvodino Koroško.

Obdobje vladanja Kocelja

Period: 833 to 874

Sprva frankovski grof. V začetku svoje vladavine je nadaljeval z očetovo politiko sodelovanja s Franki. Slovanska misijonarja Kocelja preobrneta. Pridruži se uporam proti frankov leta 869. Upor je uspel in ustanovljena je bila nova, samostojna slovanska država Spodnja Panonija, katere knez je postal Kocelj

Pogodba iz Verduna

843

Pogodba o razdelitvi karolinškega cesarstva med tri preživele sinove cesarja Ludvika I. (Pobožnega). Pogodba je bila prva faza v razpadu imperija Karla Velikega in je napovedala nastanek modernih držav zahodne Evrope.

Odstavitev Kocela

874

Franki zasedejo Spodnjo Panonijo, ter odstranijo Koclja. To pomeni konec samostojnosti. Spodnja Panonija je prešla pod oblast kasnejšega vzhodnofrankovskega kralja Arnulfa Koroškega.

Razpad Kitajskega imperija

Period: 907 to 960

Leta 907 dinastija Tang propade. Zvrstili se 5 dinastij in 10 držav.

Križarske vojne

Period: 1000 to 1200

1.križarska vojna: 1095-1099, prodor Turkov v Malo Azijo in na Bližnji vzhod
2.križarska vojna: 1147-1149, padec grofije Edesa
3.križarska vojna: 1182-1192, poraz križarjev pri Hatinu, padec Jeruzalema https://www.youtube.com/watch?v=w0_dyez19Xw

Shizma

1054

Velika shizma označuje razkol, ki je leta 1045 razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Poglavitni izvor razkola je bilo vprašanje papeževe avtoritete. Predstavnika obeh cerkev sta se medsebojno izobčila.

Investiturni boj

Period: 1075 to 1122

Investurni boj je bil najpomembnejši spor med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi, natančneje v Svetem rimskem cesarstvu.

Križarske vojne in pozni srednji vek

Period: 1200 to 1492

Zgodita se še zadnji križarski vojni:
4.križarska vojna: Sveti deželi preti nevarnost egiptovske invazije
5.križarska vojna: Srednja Evropa proti Egiptu Poleg tega se je začel tudi pozni srednji vek, ki je postavil pomembno podlago za protestantsko reformacijo.