-
Oblast v Španiji prevzel general Primo de rivera
S soglasjem kralja pride na oblast in razpusti parlament, ter uvede diktaturo. -
Volitve
Po osmih letih diktature so v Španiji ponovno imeli volitve, na katerih so zmagali republikanci. Španija postane demokratična republika, kralj pa zapusti državo. -
Ponovne volitve
Na ponovnih volitvah Februarja 1936, je zmagala Ljudska fronta, ki so jo sestavljali socialisti, komunisti, levi meščanski republikanci.... -
državljanska vojna
Del vojske se upre republikanski vladi. Generala Francisa Franca so podpirali veleposestniki, industrialci in katoliška cerkev. Izbruhnila je državljanska vojna. Generalu sta z vojsko in orožjem pomagali Nemčija in Italija, republikancem pa Sovjetska zveza. Na republikanski strani se je med drugim bojevalo tudi 500 Slovencev. -
nacionalisti
V republikanskem taboru pride do sporov in po treh letih vojskovanja pride do poraza republikancev. Španiji zavlada fašizem, ki se traja do leta 1975. -
Bitka za Atlantik
Najdaljša neprekinjena bitka 2. sv. vojne 1939-1945, se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko. Nemške podmornice so napadale zavezniško trgovsko ladjevje. Z uvedbo konvojev so se prestavili. Najbolj pomembna sta potopitev britanske letalonosilke in napad na britansko pomorsko oporišče. Prelomna točka je bila, ko so Angleži zaplenili nemški kodirni stroj enigmo. -
pogodba Nemčije in SZ
Sovjetsko zvezo sta za zaveznico hoteli tako Velika Britanija in Francija, kot Nemčija. Zaradi nezaupanja zahodnim silam se Sovjetska zveza raje odloči za podpis pogodbe o nenapadanju z Nemčijo. S pogodbo se je Nemčija izognila vojni na dveh frontah, Sovjetska zveza pa si je zagotovila povečanje svojega ozemlja ob minimalnem vojaškem posredovanju. -
začetek druge sv. vojne
Hitler je nameraval napasti Poljsko že 26.8.1939, vendar se ni hotel bojevati na dveh frontah, zato je poskušal najprej urediti odnose z Veliko Britanijo. Hitler je 29. avgusta od Poljske zahteval, da predajo Gdansk, kar Poljska zavrne. Tako Nemčija napade Poljsko z vojaško tehniko Blitzkrieg. -
Napoved Francije in VB vojno Nemčiji
Na francosko-nemški meji se pojavi lažna vojna, kjer nobena stran ni napadla sovražnika. Oblikovali sta se obrambni črti Maginotova linija (FR) in Siegfriedova linija (NEM). -
Kapitulacija Poljske
Poljska vojska se je upirala Nemcem jim zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala pridružitev Sovjetske zveze na nemško stran. Poljski ni preostalo drugega, kot kapitulacija. Ozemlje sta si razdelili NEM in SZ po dogovoru Ribbentrop- Molotov. Nem je okupirala zahodni del, SZ pa vzhodnega. -
Zimska vojna
SZ je okupirala baltske države: Litvo, Latvijo in Estonijo. Na Finskem pa je naletela na krvav odpor, ki se je razvil v Zimsko vojno. Finci so imelimajhne, a dobro izurjene enote, zaradi česar je SZ morala mobilizirati več svoje vojske. Finci končno klonijo spomladi 1940. -
Napad na VB
Poleti 1940 se začnejo letalski napadi, v katerih so bili Nemci poraženi (angleški lovci in radar). V novembru 1940 se Hitler osredotoči na napadanje mest. Tudi tu se VB izkaže za uspešno in NEM se raje posveti napadu na SZ. Do konca novembra 1940 je bitka za VB končana, zračna bitka pa ne. -
Bitke v Afriki
Severna Afrika je bila glavno bojišče ITA. Ta je 1940 napovedala vojno VB in napadla Egipt. Nemška vojska pristane pod poveljstvom Erwina Romml, ki vrne udarec VB. Angleška vojska pod poveljstvom B. Montgomery pri bitki pri El Alameinu nasprotnike potisne globoko v Libijo. -
Napad na Dansko in Norveško
Zavezniška in nemška vojska se prvič srečata v Skandinaviji. Nemci so v enem dnevu zasedeli Dansko, v boju za Norveško pa so se bojevali dva meseca, a na koncu zmagali. -
Napad na Francijo
Nemčija napade nevtralno Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, preko katerih hoče priti do Francije. NEM se je usmerila v Pariz, ki je padel sredi junija (bitka pri Somi). Francija 22.junija 1940 podpiše kapitulacijo. -
Trojni pak
Trojni pakt so podpisale: NEM, JAP, ITA. Novembra 1940 se jim pridružijo še Madžarska, Romunija in Slovaška, kasneje še Bolgarija in Jugoslavija. -
Operacija Barbarossa
Napad je bil za SZ popolno presenečenje. NEM je imela tri smeri prodora in ogromno vojsko. Julija 1941 SZ podpiše pogodbo z VB in Poljsko in organizira odpor. "General zima" ujame NEM nepripravljene. -
Podpis Atlantske listine
Glavni cilj VB in ZDA je bil uničenje fašizma in nacizma, ne pa teritorialne pridobitve, zato Churchill in Roosevelt 14.8.1941 podpišeta atlantsko listino, ki je osnova za kasnejši OZN. -
vojno na Pacifiku
JAP se usmeri v Pacifik in kljub pogajanjem z ZDA, hoče vojno. 7.12.1941 pride do napada JAP na ameriško vojaško oporišče na Havajih, kjer uničijo 3 ameriške letalonosilke. S tem ZDA vstopi v vojno. Sledi bitka za otočje Midway, ki je samo letalska bitka. ZDA 1945 in kljub kamikazam zmagajo. -
Bitka za Stalingrad
Spomladi 1942 se NEM usmeri proti StalingraduSprva so NEM uspešnejši nato jih SZ obkolijo in NEM so prisiljeni vzpostaviti zračni most, kljub temu izgubijo. Znova poskusijo z tankovsko bitko. Sodeluje 6000 tankov in SZ je ponovno uspešnejša, zaradi česar se NEM umikajo. -
Kapitulacija Italije
ITA hoče mir in kapitulira 8.9.1943. Mussolini je julija odstavljen in izgnan na Elbo, kjer ga rešijo NEM in ustanovi italijansko socialno republiko. Junija 1944 zavezniki zavzamejo Rim in 28.4.1945 je Mussolini ustreljen in obešen sredi Milana. -
Teheranska konferenca
Veliki trije: Stalin, Roosevelt in Churchill govorijo o odprtju druge fronte in o izkrcanju v Normandiji, J Franciji ter protiofenzivi SZ -
DAN D
Sodelovalo je 3 MIO zavezniških vojakov iz VB, Kan., ZDA, in Fr. Po izkrcanju se večina enot usmeri proti Parizu in ga avgusta 1944 osvobodijo. Do jeseni 1944 je osvobojena skoraj vsa Francija. Zavezniki nato napreduje v Belgijo in Nizozemsko. -
Jaltska konferenca
Srečanje velikih treh. Glavna tema je bila povojna ureditev sveta, pri čemer so se izkazala velika nasprotja med zavezniki. Roosevelt je aprila 1945 umrl, nasledil pa ga je Truman. -
Bitka za Berlin
Januarja 1944 SZ osvobodi Leningrad, poleti pa Romunijo in Bolgarijo. Do konca tega leta so osvobojene tudi Grčija, Albanija in Jugoslavija. Sledi bitka za Berlin 1.4.1945, v kateri 30.4. 1945 Hitler stori samomor in NEM 9.5.1945 kapitulira. -
Period: to
Konferenca v Potsdamu
Zadnje srečanje Attleeja (VB), Trumana (ZDA) in Stalina (SZ). Osrednja tema pogovorov je bila NEM, ki pa je niso hoteli uničiti ampak le zagotoviti, da ne bo več ogrožala svetovnega miru. Poskrbeli za demilitarizacijo, plačilo vojne reparacije in ustanovitev mednarodnega sodišča za sojenje vojnim zločincem. -
Atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki
JAP se ni imela namena predati. Truman se odloči za uporabo atomske bombe in prvo spusti na Hirošimo 6.8.1945 ter drugo na Nagasaki 9.8.1945. V trenutku eksplozije je umrlo več 100 tisoč ljudi, še dvakrat toliko pa zaradi posledic sevanja. Tri dni po napadu JAP prosi za konec vojne in 2.9.1945 kapitulira. -
Nurnberški procesi in obračun s kolaboracionisti
Nurnberški procesi so bili namenjeni proti predstavnikom nacistične NEM. Sodili so njim in kolaboracionistom. Dobili so zaporne kazni, usmrtitve, izguba državljanskih pravic in zasramovanje.
