-
Velika Britanija na prehodu v iz 19. v 20. stoletje
V Angliji zavlada kraljica Viktorija in začne se Viktorijanska doba. V tem času se je Velika Britanija pospešeno industrializirala, bila je velika imperialistična sila. Notranja politika je bila zgrajena iz torijcev, vigovcev in laburistov. Irci so se začeli zavzemati za avtonomijo, predvsem Daniel O'Connell. Zaradi izjemne represije angleške oblasti in krompirjeve lakote, so se irci množično izseljevali leta 1845. Izbruhnila je kmečka vojna in izdali so irsko samoupravo. -
Revolucije na Apeninske polotoku
Nastala je organizacija Mlada Italija, ki so se borili na strani revolucije. Želeli so združiti Italijo v enotno državo, oviralo jih je samo Avstrijsko cesarstvo. Tako se je začela sveta vojna. Ampak Sardinska vojska je proti Avstrijcem doživljala poraz za porazom. Pomembna je bil Avstrijska zmaga pri Custozzi, ki je piemontskega kralja prisilila v podpis premirja. Po neštetih porazih avstrijskih enot je Italija lahko pozabila na združitev v enotno državo. -
Združitev Italije
Razvilo se je širše politično in družbeno gibanje, risorgimento. Prva vojna za italijansko neodvisnost se je končala s porazom. Sardinsko kraljestvo je prevzelo vodilno vlogo za združenje Italije in se začela modernizirati. Druga vojna je bila uspešna in francosko-italijanska vojska je v bitkah pri Magenti in Solferinu premagala Avstrijce, podpisana je bila pogodba v Villafranci junija 1859. Marca 1861, po italijanskem parlamentu v Torinu, je bila razglašena Kraljevina Italija. -
Period: to
Revolucija v Nemški zvezi
V Nemški zvezi so se zavzemali predvsem za vsenemško združitev. O tem so se dogovarjali v zveznem zboru v Frankfurtu 9. marca 1848.Najprej so odpravili cenzuro tiska, določili cesarskega orla za grb in barve zvezne zastave, ki je bila prej prepovedana. Tako sta se oblikovala dva načrta združitve. Velikonemški, dežele Nemške zveze skupaj z Avstrijskim cesarstvom, in malonemški, dežele Nemške zveze brez Avstrijskega cesarstva. Obe ideji po združitvi so med revolucijo tudi propadle. -
Period: to
Revolucije v Avstrijskem cesarstvu
Začelo se je z Marčno revolucijo, kjer je bil Metternich odstavljen. Želeli so vpeljati ustavo in sklicali ustavodajno skupščino. Začela so se Madžarska narodna gibanja, želeli so doseči avtonomijo, ki pa so jo hitro zatrli in madžarsko narodno gibanje je doživelo krvav konec. Istega leta je bil 2. junija sklican slovanski kongres za izvzem slovanskih ozemelj in Nemške zveze. Franc Jožef je razglasil oktroirano ustavo. -
Period: to
Združitev Nemškega ozemlja
Otto von Bismarck je začel modernizirati Prusijo in jo vojaško krepiti. Z realpolitiko je dosegel prusko prevlado. Imel je željo združiti Nemčijo pod Pruskim vodstvom. To mu je uspelo s tem, da je oslabil Avstrijsko cesarstvo in Francijo. Zapletel se je tudi v Nemško-dansko vojno leta 1864, Avstrijsko-prusko vojno leta 1866 in Francosko-prusko vojno leta 1870-1871. S tem si je odprl prosto pot proti Nemčiji in nastalo je Nemško cesarstvo januarja leta 1871. -
Vstaja v Palermu
Začetek revolucij leta 1848. Predvsem vstaje študentov, meščanov, izobražencev, delavstva in kmetov, ki so bili nezadovoljni s svojim družbenim položajem. Želeli so doseči predvsem demokratizacijo družbe, dokončno odpravo fevdalizma in enakopravnosti človeka. -
Period: to
Revolucionarna vrenja v Franciji
- februarja so razglasili republiko in vzpostavili začasno vlado, ki je skušala zadovoljiti zahteve revolucionarjev. Istega leta je bil Francoski kralj prisiljen v odstop. Kljub vsemu so v Parizu ponovno potekali nemiri. Na predsedniških volitvah je 11. decembra zmagal Louis Napoleon Bonaparte, ki ni bil naklonjen privržencem revolucije. Z novo ustavo leta 1852 si je zagotovil desetletni mandat in se istega leta razglasil za francoskega cesarja Napoleona lll. Končalo se je obdobje republike.
-
Habsburška monarhija-Bachov absolutizem
Oktroirano ustavo in napredne reforme iz časa revolucije je ukinil silvestrski patent, ki ga je izdal cesar. S tem je nastopilo obdobje Bachovega absolutizma, imenovano po ministru Alexandru Bachu, ta je bil zelo podoben Mtternichovemu absolutizmu. Konec petdesetih let 19.stoletja je bila monarhija v vojni na področju severne italije in izbruhnila je gospodarska kriza, cesar je odslovil Bacha in imenoval novo vlado. Z izdajo oktobrske dimplome je dokončno odpravil neoabsolutizem. -
Rusko carstvo
Bila je avtokratska država. Po porazu v Krimski vojni je zavladal Aleksander ll. in začel uvajati reforme(dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov),lotil se je modernizacije gospodarstva, šolstva in dal avtonomijo univerzam. Leta 1877 je izbruhnila rusko-turška vojna zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Po podpisu premirja v San Stefanu se je povečal ruski vpliv na Balkanskem polotoku. -
Združitev celotnega Italijanskega ozemlja
Zunaj Italijanskih meja so ostale Benečija in Rim, ki ga je 1862 želel zavzeti Garibaldi. V času Avstrijske-pruske vojne je v zameno za udeležbo dobila Benečijo leta 1866. Rim pa se ji je priključil leta 1870 v času francosko-pruske vojne. Po tem ko je Napoleon lll. odpoklical svoje čete, ki so varovale papeža, je Italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. Po letu 1870 so uveljavili iredentizem, zahtevalo se je, da se Italiji priključi ozemlje, ki je naseljeno z Italjani. -
Habsburška monarhija-dualizem
Franc Jožef in soproga Elizabeta sta bila 8.junija kronana za madžarski kraljevi par. Zaradi zunanje in notranjepolitičnih dejavnikov je bil cesar prisiljen v velike spremembe državne ureditve, zagovarjali so dualitsično ureditev. Dualizem je potrdil zvezo dveh suverenih držav Avstro-Ogrski. Franc Jožef je imel tako dvojno funkcijo, bil je avstrijski cesar in madžarski kralj. Temu so sledile tudi liberalne reforme, avstrijska polovica je, leta 1867, dobila dobila decembrsko ustavo. -
Francija na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Po porazih Napoleona lll. je bila v Franciji uvedena tretja republika. Nemiri so se nadaljevali in volitve 1871 so dobili monarhisti, kar je sprožilo val nezadovoljstva. Upirati se je začela tudi narodna garda in vlada jo je razprožila. Tako so vstajniki razglasili samoupravo-pariško komuno, ki je želela, v svojih 72ih dneh obstoja, vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Aprila so Pariz oblegale francoske in nemške čete. V krvavem tednu je vojska premagala vstajnike in prevzela oblast -
Rusko Carstvo-Car Aleksander lll.
Utrdil je avtokratsko vlado in nadzor nad kmečkim prebivalstvom, ukinil avtonomnost univerz, poostril cenzuro in začel z rustifikacijo neruskega prebivalstva. Sklenil je tudi vojaško zvezo z Francijo. Njegov sin Nikolaj ll., ki je bil zadnji ruski car, je nadaljeval njegovo politiko in nasprotoval uvedbi demokracije, zato so začeli nastajati revolucionarni krogi. Ustanovljena je bila komunistična stranka leta 1903, ki jo je vodil Lenin. Država je doživljala hiter gospodarski razvoj. -
Rusija-nova vladavina
Rusija se je 1904 zapletla v vojno z japonsko, kjer so porazili Rusijo in dobili Mandžurijo. Vojna je pripeljala do velikih sprememb v državi, kar je pripeljalo do nezadovoljstva prebivalstva in splošnih stavk 150000 delavcev, ki so krakali proti Zimskemu dvorcu kjer je vojska streljala na njih. Dogodek se imenuje ruska krvava nedelja, kateremu je sledila revolucija. Car je izdal oktobrski manifest, ki je med drugim uvedel parlamentarno demokracijo, sklicali so dumo.