Reformacija

Bazilika Svetega Petra

Apr 18, 1506

Bazilika svetega Petra je ena od štirih velikih bazilik v Rimu. Zanimivo je, da je bazilika patriarhalna cerkev Konstantinopla, medtem ko je patriarhalna cerkev Rima Lateranska bazilika. Je največja cerkev v krščanskem svetu, pokriva 2,3 hektare in sprejme več kot 60.000 ljudi. Je eno najsvetejših mest krščanstva, po tradiciji je v njej pokopan sveti Peter, Jezusov apostol in naslednik ter prvi rimski škof.

Rojstvo Primoža Trubarja

Aug 6, 1508

Primož Trubar se je rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah v Vojvodini Kranjski, ki je bila pod nadzorom Habsburžanov, oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku.

Začetek protestantizma

1517

Protestantizem se je začel, ko je Martin Luther leta 1517 nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu 95 tez (zahtev) protestantov. Gibanje je dobilo ime leta 1539 po skupini nemških knezov, ki so tega leta protestirali pri Papežu, ker niso smeli imeti svojih verskih idealov. Lutrove ideje so kmalu prevzeli tudi drugi evropski misleci (Francoz Jean Calvin, Švicar Ulrich Zwingli ...) in jih razširili po Evropi.

Prva Slovenska knjiga

1550

Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augsburški veroizpovedi in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo Katekizem , ki je nastal leta 1550.

Augsburški verski mir

Oct 25, 1555

Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero - luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera. Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so imeli pravico izseliti se.