-
200,000 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj jo obsega kar 98 % . Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 3500 pr.n.št., s čimer se začne stari vek. Delimo jo na:
-Kameno dobo(mlajša kamena doba, srednjo kameno dobo in starejša kamena doba),
-Dobo kovin(bakrena doba, železna doba)
Na Slovenskem imamo nekaj prazgodovinskih odkritij. Med njimi tudi:
-Neandertalčeva piščal,
-Šivaka,
-Situla,
-.... -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek temelji na nastanku in vzponu prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta.
Takratnjo družbo delimo na sloje:
1.Vladar,
2.Plemstvo,
3.Nižji uradniki,
4.Obrtniki in trgovci,
5.Kmetje,
6.Sužnji. Izumili so veliko novih inovacij. Med njimi tudi:
-Namakalno poljedelstvo,
-Kolo,
-Templji,
-Veličastne stavbe,
-Piramide,
-Pisave...
Prve civilizacije so tudi izumile različne pisave, različna področja znanosti, vero in zakone. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Zaznamuje Minojska in Mikenska doba.
Minojska doba je trajala je od 2600 do 1450 pr.n.št. , ko je prevlado nad otokom prevzela mikenska civilizacija. Označimo jo kot vojaško družbo, osredotočeno na čaščenje boginje.
Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji 1600–1100 pr.n.št. Je prva napredna civilizacija v celinski Grčiji s svojimi veličastnimi državicami, mestno ureditvijo, umetniškimi deli in pisavo. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Je obdobje grške zgodovine od konca Mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.
Dorci, eolci, jonci.
POLIS:
Pomen:
v Polis so se o javnih zadevah odločali meščani sami.
O njih so javno razpravljali in skupno iskali najboljše
rešitve. No koncu so sprejeli predlog, ki je na
ljudskem glasovanju dobil največ glasov. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Polisi so bile mestne države. Poleg mesta so obsegale tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km². Trg je bil središče polisa.V zgodovini so najpomembnejši polisi bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.[1] Sledila je grškemu temnemu veku. Zgodila se je po Grškemu temnemu veku.
Med tem se je razvil politični razvoj Polis. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Ob ustanovitvi Rima je na ozemlju stare Italije živelo več plemen. Dve najpomembnejši sta bili Latini in Etruščani. Na ozemlju je bilo večina ljudi kmetov.
LEGENDA O NASTANKU RIMA: Zgodbe o nastanku mesta Rim je zbral rimski pesnik Vergil v pesnitvi z naslovom Eneida.
Okoli leta 1000 pr. n. št so na enem od 7 rimskih gričev, na Palatinu, nastale prve manjše naselbine. -
Period: 508 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila oblika države v starem Rimu.
V Rimu je bila najprej kraljevina potem je prešla na republiko in nato na cesarstvo.
Rim je nastal je v 8. stol. pr. n. št. v pokrajini Lacij. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi. Na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
- Perzijci so v 1. tisočletja premagali Asirce in zasedli območje rodovitnega polmeseca
- Bili so strpni do premaganih ljudstev
- Razvili so dobro cestno omrežje (trgovina in pošta)
- Prestolnica je bila v mestu Perzepolis
- Njihov imperij se je raztezal od Indije do Male Azije
-
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
ALEKSANDER VELIKI je bil Makedonski kralj in vodja vojske. Prestol je prevzel po Filipu.
Najbolj je poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij.
Pomembne bitke:
-Bitka na reki Gradnik(Veliki kralj – Darej III. Kodoman– 334 pr. n. št.)
Bitka pri Isu (Veliki kralj – Darej III. Kodoman – 333 pr. n. št)
-Bitka za Tir (332 pr. n. št.)
-Bitka pri Gavgamelah blizu Niniv (Veliki kralj – Drej III. Kodoman – 331 pr.n.št.)
-Bitka na reki Hidasp (Poros - 326 pr. n. št.) -
Period: 264 BCE to 146
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne. Delile so se na:
-Prva punska vojna (264–241 pr. n. št.),
-Druga punska vojna (218–202 pr. n. št.),
-Tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.).
tako imenovani "PUNCI", so bili temnopolti ljudje. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453(a o tem malo več kasneje)). Dokončna rimska okupacija Grškega sveta se je vzpostavila po bitki pri Akciju (31 pr. n. št.), v kateri je Avgust porazil Kleopatro VII., grško ptolemajsko kraljico Egipta in rimskega generala ter nato osvojil Aleksandrijo (32 pr. n. št.). -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Prihajal je iz ugledne družine.
Z njim se je začela preobrazba rimske republike v imperij, ki jo je uspešno končal njegov nečak Oktavijan.
Po zmagi nad Pompejem in njegovimi pristaši, ga je senat izvolil za dosmrtnega diktatorja in mu s tem prepustil vso oblast. Na marčeve ide so ga zarotniki pod vodstvom Bruta in Kasija zabodli do smrti. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Avgust Oktavijan je svojo kariero začel z imenom Gaj Oktavijan. Rodil se je leta 63 pr.nš., umrl pa leta 14 n.št. Bil je prvi rimski cesar in politik. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo se začne po zaključku republikanske dobe antičnega Rima, traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države.
Kot začetek obdobja štejemo vladavino Gaja Avgusta Oktavijana,kateri je bil posvojen od Julija Cezarja. Po Vespazijanu, ki prvi ni bil iz Julijsko-klavdijske dinastije, se je ime Cezar iz družinskega imena pretvorilo v uradni cesarjev naslov. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
ZAČETEK KRŠČANSTVA. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA ZAHODNI IN VZHODNI DEL
Ruski imperij se razdeli na dva delo po razpadu Rimskega imperija.
Vzroki za razpad so bili:
-Gospodarstvo - pomanjkanje delovne sile,
-Družbene težave - nezadovoljstvo med sloji,
-Politična nesoglasnost - nestabilna oblast.
SLOVANI - spadajo v vejo indoevropejcev. Njihova pradomovina je Rusija, Ukrajina, Belorusija, deloma Poljska. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bile je vzhodni del propadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel. Vodil ga je cesar Konstantin I. Veliki. -
380
KRŠČANSTVO
Postane državna vera v Rimskem cesarstvu. Do 4. stoletja se je krščanstvo razširilo po vsem Rimskem cesarstvu. Rimski cesarji so preganjali kristjane, ker so zavračali rimske bogove in božje. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Ob koncu 2. stoletja n.š. se je končevalo dvestoletnoobdobje rimskega miru (pax romana). Konec
vladavine cesarja Marka Avrelija (161 -180 n.š.), ki sojo zaznamovale vojne, upori na rimskih tleh ter
gospodarske težave in kuga je naznjala, da se dolgoobdobje rimskega miru (Pax Romana) končuje.
Vzroke za razpad lahko razdelimo na zunanje in notranje.
Notranji: Politični, gospodarski, vojaški in družbeni.
Zunanji: Vojne, politika... -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek se začne tudi takrat, ko so izumili prve olimpijske igre. V srednjem veku se je preseljevalo veliko ljudstev, predvsem v evropi. Ponavadi so se preseljevali zaradi pomankanja hrane. To je povzročilo številne spremembe:
-Politične spremembe,
-Gospodarske spremembe,
-Kulturne spremembe,
-Verske spremembe....
Dogajalo se je tudi veliko vpadov.
Takratne evropske države so bile razdrobljene na več samostojih dežel:
-Rimsko-nemško cesarstvo,
-Kraljevina Francija,
-Kraljevina Anglija. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINJAN
Imenovan je bil tudi kot "veliki". Cezar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Bil je eden najpomembnejših bizantinskih vladarjev in njegovo obdobje vladavine se imenuje Justinijanova doba. Reorganiziral upravo cesarske vlade in prepovedal volilno pravico oziroma prodajo deželnih glavarjev. -
Jan 1, 622
ZAČETEK ISLAMA
Islamska vera veruje v boga(Allah). Religija islama sega v 7. stoletje v starodavnem mestu Meka na arabskem polotoku.
Izvir islama najdemo v preroku Mohamedu (570-632) ki je, po izročilu, prejel od Boga razodetje, ki pa mu ga je posredoval nadangel Gabrijel. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je zgodovinska regija in država, ki je obstajala v srednjem veku na območju današnje Slovenije in deloma Avstrije. Karantanija je bila samostojna politična entiteta, ki je imela neodvisno vladarstvo in lastno organizacijo.
Nastala je v 7. stoletju in se je razvila iz nekdanje Južne Panonije.
Najbolj znana osebnost v zgodovini Karantanije je bil knez Kocelj, ki je v 8. stoletju vodil boj proti frankovskemu vladarju Karlu Velikemu in uspešno branil neodvisnost Karantanije. -
Period: Jan 1, 711 to Jan 1, 1492
REKONKVISTA
REKONKVISTA - potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. Bila je končana tik pred Kolumbovim odkritjem amerike ter mejnik za zaključek španskega srednjega veka. -
Jan 1, 800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel Veliki ali Karel I. je kraljeval Frankom od leta 768 do leta 814. Bil je najstarejši sin Pipina Malega. Ustanovil je Karolinške rodbine in Betrade Laonske. Na začetku je vladal kot sovladar z bratom Karlmanom, nato pa je postal vladar Frankovskega cesarstva. -
Jan 1, 1054
VELIKA SHIZMA
Veli shizma ali Veliki razkol je bila posledica teoloških, cerkvenih, političnih in kulturnih razlik med Rimom in Konstantinopljem, tedanjima središčema krščanske vere.
Velika šizma je povzročila globoke razdelitve med Vzhodom in Zahodom ter ima še danes pomembne posledice v krščanskem svetu. Kljub temu so se od takrat naprej izvajali številni poskusi dialoga in sprave med obema vejama krščanstva, s ciljem okrepiti medsebojno razumevanje in enotnost. -
Period: Jan 1, 1095 to Jan 1, 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija oboroženih pohodov, ki so se odvijali med 11. in 13. stol. Cilj teh vojn je bil osvoboditi Sveto deželo (predvsem Jeruzalem) iz rok muslimanskih vladarjev ter zagotoviti varnost in prostost za kristjane, ki so se tam nahajali.
Zaznamovane so bile z verskim, političnim in ekonomskim ozadjem.
Vplivale so na politično, kulturno in versko področje. Prinesle so poglobljeno izmenjavo med Zahodom in Vzhodom ter pripomogle k razvoju trgovine, tehnologije in idej. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Sta dve pomembni kulturni gibanji, ki sta se razvili v Evropi v 14. in 15. stol. Oba gibanja sta imela pomemben vpliv na umetnost, literaturo, filozofijo, znanost in družbene spremembe tistega časa.
Humanizem je filozofski in intelektualni gibanje, ki se je osredotočalo na človeka, njegovo dostojanstvo in potencial.
Renesansa, kar v italijanskem jeziku pomeni "ponovno rojstvo", je bilo umetniško, kulturno in intelektualno gibanje, ki se je razširilo po Evropi in nadaljevalo humanistične ideje. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje, znani tudi kot Celjski knezi ali Celjska grofija, so bili plemiška rodbina, ki je izhajala iz kraja Celje (današnje Slovenije) in je imela pomembno vlogo v 14. in 15. stoletju v Srednji Evropi.
Najbolj znan pripadnik Celjskih grofov je bil Herman II.
Celjski grofje so pustili pomemben pečat v zgodovini Slovenije in Srednje Evrope. Njihovo bogastvo, vpliv in kulturni prispevek so prispevali k razvoju umetnosti, arhitekture in literature v tem obdobju. -
Jan 1, 1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najbolj uničujočih pandemij v zgodovini človeštva. Kuga je resna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis in se prenaša predvsem preko bolh, ki živijo na glodavcih, kot so podgane.
Epidemija kuge je imela globok vpliv na družbo in kulturo tistega časa. Velikansko število smrti je povzročilo demografsko krizo in spremenilo razmerja moči v družbi. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi označujejo obdobje vojaških invazij in napadov Osmanskega cesarstva na Evropo, ki se je začelo v 14. stoletju in trajalo vse do 17. stoletja. Osmansko cesarstvo je bilo eno največjih imperijev v zgodovini in je predstavljalo močno vojaško in politično silo.
Turški vpadi so imeli pomembne posledice za Evropo.
Povzročili so številne vojne, spopade in konflikte.
Turški vpadi so se umirili proti koncu 17. stoletja. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Bil je eden od največjih mejnikov v zgodovini tiskanja in knjigotrštva. Izum tiskarskega stroja je povezan z imenom Johanna Gutenberga, nemškega izumitelja in tiskarja, ki je v 15. stoletju razvil revolucionarno tehniko tiskanja s premičnimi kovinskimi črkami.
Gutenbergov izum je omogočil hitrejšo in učinkovitejšo reprodukcijo besedila.
Gutenbergov izum tiskarskega stroja je tako prelomnica v zgodovini človeštva, ki je spremenila način, kako se informacije razmnožujejo in širijo. -
Jan 1, 1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turško zavzetje Konstantinopla je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil leta 1453, ko je Osmansko cesarstvo pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojilo Bizantinsko cesarstvo in njegovo prestolnico Konstantinopol (danes Istanbul).
Bizantinsko cesarstvo je bilo nadaljevanje Rimskega cesarstva v Vzhodnem sredozemju.
Za Osmansko cesarstvo je bila zavzetje Konstantinopla ključna zmaga, ki je povečala njihov teritorialni vpliv in jih postavila kot vodilno silo v regiji. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili serija revoltov in uporov, ki so se zgodili med 14. in 17. stoletjem v Evropi, zlasti v srednjem in vzhodnem delu. Ti upori so bili posledica socialnih, ekonomskih in političnih nepravičnosti, s katerimi so se srečevali kmetje in nižji sloji prebivalstva.
Kmečki upori so imeli različne rezultate. Nekateri so bili zatrti s silo oblasti, medtem ko so drugi privedli do delnih izboljšav za kmečko prebivalstvo. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike se nanaša na zgodovinski dogodek, ko je italijanski raziskovalec Kristof Kolumb, v službi španske krone, leta 1492 odkril novo celino, ki jo je imenoval "Indije" in kasneje je postala znana kot Amerika.
Kolumbovo odkritje Amerike je imelo pomembne posledice za svetovno zgodovino. Prineslo je začetek obdobja kolonializma, ko so evropske sile začele osvajati in naseljevati novo odkrite dežele. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Začne se z odkritjem Amerike Krištofa Kolumba.
V novem veku so bile 3 civilizacije:
Majevska civilizacija
Azteška civilizacija
Inkovska civilizacija
Posledice geografskih odkritij:
Uničenje staroselskih imperijev
Ustanovitev kolonij v novem svetu
Pokristjanjevanje
Izmenjava blaga
Rojstvo svetovne trgovine
Trgovina s sužnji
Evropa si je tudi izmenjevala blago in sadje z Ameriko.
Novi vek zaznamuje tudi:
Renesansa
Reformacija
Vera
Turški vpadi v evropi
Kmečki upori,
Francoska revolucija
šolstvo.. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo versko in družbeno gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju v Evropi. Spremljala jo je kritika in reforma tedanjega katoliškega cerkvenega sistema ter vodila do nastanka protestantskih cerkva.
Reformacija je imela tudi pomembne družbene posledice. Poudarjanje osebne vere in odgovornosti je spodbudilo razvoj individualizma, svobode misli in vplivalo na vzpostavitev verske in politične pluralnosti.
Vpliv reformacije je bil dolgoročen in sega preko verskih okvirov. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 natisnil Primož Trubar. Trubar velja za očeta slovenskega tiskarstva in je bil ključna figura v protestantskem gibanju v Sloveniji.
Prva slovenska tiskana knjiga je tako pomemben mejnik v zgodovini slovenskega tiskarstva, jezikovnega razvoja in verskega izobraževanja. Danes velja za enega najpomembnejših dosežkov slovenskega kulturnega in jezikovnega razvoja ter začetek tiskane besede v slovenskem jeziku. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil pomemben dogodek v zgodovini reformacije in verskih sporov v Evropi. Sklenjen je bil leta 1555 v nemškem mestu Augsburg med katoliško in protestantsko stranjo ter je predstavljal pomemben korak k verski toleranci in priznanju protestantizma kot enakovredne veroizpovedi v Svetem rimskem cesarstvu.
Verski mir je bil dosežen kot rezultat negotiacij in pogajanj med katoliškimi in protestantskimi knezi na cesarskem zboru v Augsburgu. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica je bila napisana in objavljena leta 1584. Avtor slovnice je bil Adam Bohorič, slovenski protestantski duhovnik, učitelj in pisatelj. Njegova slovnica nosi naslov "Arcticae horulae succisivae", kar bi se lahko prevedlo kot "Mrazne urice za vajence". Gre za prvo sistematično obravnavo slovenskega jezika, ki je vključevala pravila za pravopis, slovnico, izgovorjavo in slog. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Ludvik Veliki (Louis XIV), je bil francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Ludvik XIV. je bil znan predvsem po svojem absolutističnem načinu vladanja, ki je bil zaznamovan z močno centralizacijo oblasti in prevlado monarha nad drugimi družbenimi in političnimi institucijami. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bil intelektualni in filozofski gibanje, ki je zaznamovalo Evropo v 18. stoletju. Središče razsvetljenstva je bilo v Franciji, vendar je gibanje imelo vpliv tudi v drugih delih Evrope.
Poudarjalo je pomembnost razuma, znanosti, svobode, enakosti in napredka.
Razsvetljenstvo je imelo pomemben vpliv na družbeni napredek, politične spremembe in umetnost. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja iz Habsburške dinastije. Vladala je kot cesarica Svetega rimskega cesarstva, ogrska kraljica, češka kraljica, hrvaška kraljica, vojvodinja burgundska, mantovska in milanska ter arhidržavna knezinja avstrijska. Njeno vladavino (1740-1780) pogosto imenujemo "doba Marije Terezije". -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je predstavljala prelomni trenutek v zgodovini industrijskega razvoja. To obdobje je zaznamovalo prehod od ročne proizvodnje in domačih obrti k industrijski proizvodnji s pomočjo strojev, parnih strojev in uporabe nove tehnologije.
Nekatere ključne značilnosti prve industrijske revolucije vključujejo:
Strojniški napredek,
Industrijska proizvodnja,
Urbanizacija,
Spremembe v prometu,
Tehnološki napredek. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojaški voditelj in politik ter eden najvplivnejših likov v evropski zgodovini. Vzpon Napoleona je bil tesno povezan z dogodki francoske revolucije.
Po koncu kaotične faze francoske revolucije je Napoleon prevzel oblast leta 1799 s prevratom 18. brumaira. Postal je prvi konzul Francoske republike, pozneje pa se je okronal za cesarja Francoskega cesarstva leta 1804. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se nanaša na proces ustanovitve Združenih držav Amerike kot suverene države. Ta proces se je začel v 18. stoletju in se raztezal čez več desetletij.
Ključni dogodki, ki so pripeljali do nastanka ZDA, so bili: Ameriška revolucija (1775-1783),
Deklaracija neodvisnosti (1776),
Ustava ZDA (1787),
Louisiana Purchase (1803),
Vojna za neodvisnost Teksasa (1835-1836),
Zlata mrzlica (1848). -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija, ki je potekala med letoma 1789 in 1799, je bila ena najpomembnejših in najvplivnejših dogodkov v evropski zgodovini. Ta revolucija je dramatično spremenila politično in družbeno krajino Francije ter imela širše vplive na svetovno zgodovino.
Francoska revolucija se je začela kot odziv na socialne, politične in gospodarske težave v francoski družbi. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province (francosko Les Provinces Illyriennes) so bile območje na južnih predelih današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, ki so bile med letoma 1809 in 1813 pod neposredno francosko upravo. Ime izhaja iz rimskega imena za ta območja, ki so jih naseljevali Iliri.
Ilirske province so bile ustanovljene po Napoleonovi zmagi nad Avstrijskim cesarstvom v bitki pri Wagramu leta 1809. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je vodil avstrijski kancler Klemens von Metternich med obdobjem Restavracije po Napoleonovih vojnah (1815-1848). Metternich je bil eden glavnih arhitektov Viedenskega kongresa leta 1815, na katerem so se evropske velesile dogovorile o obnovitvi političnih in družbenih razmer po padcu Napoleona. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I., rojen leta 1830 in umrl leta 1916, je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti. Bil je dolgoletni vladar Avstro-Ogrskega cesarstva in je imel pomembno vlogo v zgodovini 19. in začetka 20. stoletja. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov se nanaša na obdobje leta 1848, ko so se v večjem delu Evrope pojavili politični nemiri, revolucije in nacionalna gibanja za demokratične reforme in nacionalno osvoboditev. To obdobje je bilo zaznamovano z intenzivno politično aktivnostjo in iskanjem nacionalne identitete ter željo po politični svobodi. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem v Avstriji med vladavino cesarja Franca Jožefa I. (1848-1916) in njegovim glavnim svetovalcem, grofom Antonom von Bachom. Anton von Bach je bil znan po svoji politiki centralizacije in ohranjanju avtoritarnega cesarskega režima.
Kljub Bachovim prizadevanjem za centralizacijo se je v drugi polovici 19. stoletja pojavila tudi rast nacionalnega gibanja in zahtev po večji avtonomiji različnih etničnih skupin znotraj avstrijskega cesarstva. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je obdobje intenzivnega industrijskega razvoja, ki se je začelo okoli leta 1850 in trajalo do približno leta 1950. Ta obdobja je zaznamovalo številne tehnološke in gospodarske spremembe ter velik napredek v industrijski proizvodnji in tehnološkem razvoju.
Nekatere ključne značilnosti druge industrijske revolucije vključujejo: Elektrifikacija,
Nafta in naftni derivati,
Razvoj prometa,
Masa proizvodnje,
Tehnološki napredek,
Rast mest. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861. Pred tem je bila Italija razdrobljena in sestavljena iz več manjših državic, kot so bile Lombardija, Benečija, Toskana, Papeška država, Neapeljsko kraljestvo in drugi manjši kneževine. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila oboroženi konflikt v Združenih državah Amerike, ki je potekal med letoma 1861 in 1865. Vojaški spopad je izbruhnil med severnimi državami (Združenimi državami Amerike ali Združenim vojaškim zavezništvom) in južnimi državami (Konfederacijo). Glavni vzrok konflikta je bil vprašanje suženjstva, ki je povzročalo vedno večje politične in gospodarske napetosti med severom in jugom. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867 kot rezultat političnih dogovorov med avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I. in madžarskimi političnimi voditelji. Prej je bilo Avstrijsko cesarstvo znan kot Avstrijsko cesarstvo in je obsegalo različne etnične skupine in ozemlja. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871 po zmagi Prusije nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Ta vojna je bila del procesa združevanja nemških držav pod vodstvom Prusije in krovnega kralja Viljema I. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister (1874-1934) je bil slovenski general, vojaški strateg in politik, znan po svoji vlogi v zaščiti slovenskega ozemlja med razpadom Avstro-Ogrske ter v boju za severno mejo Slovenije. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat je izvedla skupina mladih bosanskih Srbov, ki so delovali v tajni organizaciji Mlada Bosna, pod vodstvom Dragutina Dimitrijevića, znanega tudi kot Apis. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila obsežen globalni konflikt, ki je trajal od leta 1914 do leta 1918. Vojna je vključevala večino velesil tistega časa, vključno z Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Rusijo, Francijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike
Vzroki za izbruh vojne so bili kompleksni in so vključevali politične, gospodarske in vojaške napetosti med državami. Nekateri pomembni vzroki vključujejo nacionalizem, imperializem, vojaško tekmo med državami, kompleksno sistem zavezništev in napetosti -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta, imenovana tudi Isonzo fronta, je bila vojaška fronta med prvo svetovno vojno, ki je potekala na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko od maja 1915 do novembra 1917. Fronta je dobila ime po reki Soči (Isonzo v italijanščini), ki je tekla skozi sporno območje. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je bila serija revolucionarnih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji leta 1917. Revolucija je vodila do padca ruske monarhije, konca avtokracije in vzpostavitve komunistične države, ki je postala znana kot Sovjetska zveza. -
Period: to
SODOBNOST
V sodobnem obdobju so se zgodile 3 vojni:
-1. svetovna vojna,
-2. svetovan vojna,
-Hladna vojna.
V novem veku so se zgodila številna odkritja in preoblikovanje in preimenovanje držav.
Srede 19. stoletja so bile najbolj pomembne države:
-Kraljevina prusija,
-Kraljevina ogrska,
-Avstrijsko cesarstvo,
-Ruski imperij,
-Kraljevina Norveška in Švedska,
-Kraljevina Španija...
Začetek sodobnosti zaznamujejo tudi revolucije. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena 1. decembra 1918 in je bila prekurzorica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta nova država je bila vzpostavljena po koncu Prve svetovne vojne, ko so se razpadle Avstro-Ogrske in drugih evropskih držav, med njimi tudi večjih delov ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) je bila ustanovljena 1. decembra 1918, kmalu po koncu Prve svetovne vojne, in je bila preteča Kraljevine Jugoslavije. Država je bila rezultat združitve različnih etničnih skupin in ozemelj, ki so bile del nekdanje Avstro-Ogrske, med njimi Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bosancev, Črnogorcev in Makedoncev. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je bila konferenca, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, da bi določili pogoje mirovnih pogodb in uredili povojni svetovni red. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Izraz "zlata dvajseta leta" se nanaša na obdobje gospodarskega razcveta, kulturnega napredka in družbene preobrazbe v Združenih državah Amerike med dvajsetimi leti 20. stoletja, tj. med letoma 1920 in 1929. Ta obdobja so bila zaznamovana s hitro gospodarsko rastjo, industrijskim razvojem, finančnim optimizmom in splošnim občutkom blaginje. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je mirovna pogodba, ki je bila podpisana 4. junija 1920 med zmagovalnimi silami Prve svetovne vojne in poraženo Madžarsko. Pogodba je bila podpisana v Versaillesu v Franciji in je določila pogoje za mir in razmejitev ozemlja po razpadu Avstro-Ogrske. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem, da bi se odločilo, ali naj to območje ostane del Avstrije ali se pridruži Kraljevini SHS (Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov), kasneje znani kot Kraljevina Jugoslavija. Plebiscit je bil del postopka določanja meje med Avstrijo in Jugoslavijo po razpadu Avstro-Ogrske in koncu Prve svetovne vojne. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki je prevladovala v Sovjetski zvezi med vladavino Josefa Stalina, ki je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti leta 1953. Stalinizem je bil zaznamovan z avtoritarnim vodenjem, centralizacijo oblasti in obsežnim nadzorom nad državo in družbo. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični in družbeni gibanje, ki je nastalo po prvi svetovni vojni in je vodilo do vzpostavitve fašistične diktature pod vodstvom Benita Mussolinija. Mussolini je ustanovil fašistično stranko leta 1919 in je sčasoma prevzel popolno politično oblast v Italiji leta 1922. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila najhujša in najobsežnejša svetovna gospodarska kriza v zgodovini, ki je trajala med letoma 1929 in sredi 1930-ih. Začetek krize sega v oktober 1929, ko je prišlo do zloma borznega trga na Wall Streetu v New Yorku, znanega kot Črni torek. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki jo je ustanovil Adolf Hitler in vladal v Nemčiji med letoma 1933 in 1945. Nacistični režim, znan tudi kot Tretji rajh, je bil ena najbolj totalitarnih in brutalnih diktatur v zgodovini. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letom 1936 in 1939. Ta vojna je bila izredno kompleksna in politično polarizirana ter se je spopadla med republikanskimi silami, ki so podpirale demokratično vlado Druge španske republike, in nacionalističnimi silami, ki jih je vodila vojaška hunta pod vodstvom generala Francisca Franca. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je trajal med letoma 1939 in 1945. Vključevala je večino svetovnih držav, vključno z večjimi silami, kot so Nemčija, Italija, Japonska na eni strani ter Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Kitajska na drugi strani. Konflikt je izhajal iz napetosti in političnih teritorialnih zahtev predvsem med nacistično Nemčijo pod vodstvom Adolfa Hitlerja in drugimi državami. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad izveden med drugo svetovno vojno. Napad je bil izveden s strani sil osi, ki so bile vodene predvsem s strani nacistične Nemčije, in je potekal 6. aprila 1941. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala od leta 1918 do razpada leta 1992. Polno ime države je bilo Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih socialističnih republik: Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije, ter dveh avtonomnih pokrajin, Vojvodine in Kosova. -
NASTANEK OZN
OZN (Organizacija združenih narodov) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njeno ustanovitev je omogočila Sanfranciška konferenca, na kateri so se zbrali predstavniki 50 držav, da bi ustvarili novo mednarodno organizacijo, ki bi prispevala k ohranjanju miru in varnosti ter spodbujala mednarodno sodelovanje in razvoj. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti in konfrontacije med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (Sovjetsko zvezo) ter njunimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Ime "hladna vojna" izhaja iz dejstva, da med obema super silama ni prišlo do neposrednega vojaškega spopada, ampak so se borile predvsem prek posredovanja v drugih državah in prek političnih, gospodarskih in propagandnih sredstev. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku. Konflikt je izbruhnil med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), ki jo je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza, ter Rep -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena z namenom vzpostavitve skupnega trga za premog in jeklo med šestimi evropskimi državami. Skupnost je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pariške pogodbe in je začela veljati leta 1952. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum se nanaša na diplomatski dokument, ki je bil podpisan 30. oktobra 1991 v Londonu med tedanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) in šestimi državami Evropske skupnosti (danes Evropska unija). Memorandum je bil podpisan kot del prizadevanj za reševanje konflikta, ki je izbruhnil v Jugoslaviji in vodil do razpada države. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno in je združevalo države, ki niso bile del vojaškega ali političnega bloka ZDA ali Sovjetske zveze. Gibanje je nastalo kot odgovor na politično in gospodarsko polarizacijo sveta med vzhodom in zahodom ter na potrebo po neodvisnosti in suverenosti v razvoju držav. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ena od treh prvotnih ustanovnih organizacij Evropskega združenja za premog in jeklo (EZP), ustanovljena leta 1957. EGS je bila ustanovljena z Rimskimi pogodbami, skupaj z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESKPJ) in Evropsko atomsko energijsko skupnostjo (EAES). Skupaj so tvorile temelje Evropske skupnosti (ES), predhodnice današnje Evropske unije. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bil politični in vojaški konflikt med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kubo, ki je nastal leta 1962. Kriza je izbruhnila, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza namešča jedrske rakete na Kubi, kar je predstavljalo neposredno grožnjo nacionalni varnosti ZDA. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Konflikt je izbruhnil po razdelitvi Vietnam pod Genoviškim sporazumom leta 1954, ki je sledil francoskemu kolonialnemu vladanju v Indokini. Spopad je bil med Severnim Vietnamom, ki ga je podpirala komunistična Kitajska in Sovjetska zveza, ter Južnim Vietnamom, ki ga je podpirala ZDA in njihovi zavezniki. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med odpravo Apollo 11 sta astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin pristala na površju Lune, medtem ko je tretji član posadke, Michael Collins, ostal v orbiti zemlje. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je takrat spadala v Sovjetsko zvezo. Nesreča je ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so bile volitve, ki so potekale v državi, kjer se je prej vladala ena sama politična stranka ali režim. Te volitve so pomemben mejnik v demokratizaciji družbe in političnem pluralizmu. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Predstavlja ključen dokument, s katerim je Slovenija uradno izrazila svojo politično suverenost in odločitev za samostojnost. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990. Gre za referendum, na katerem so volivci odločali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila ključna procesa, ki sta se zgodila v Sloveniji po osamosvojitvi in sprejemu nove ustave leta 1991. Oba procesa sta bila namenjena prehodu iz gospodarstva, ki je bilo v lasti države in nadzorovano s strani socialističnega sistema, v gospodarstvo, ki temelji na tržnih načelih, zasebni lastnini in prosti konkurenci. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je oboroženi spopad, ki je sledil razglasitvi samostojnosti Slovenije. Potekala je med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Teritorialno obrambo Republike Slovenije (TO RS) in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je bila takrat pod nadzorom Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Slovenije je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 25. junija 1991. Takratna Skupščina Socialistične Republike Slovenije je sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katero je bila uradno razglašena neodvisnost Slovenije od Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ustava Republike Slovenije je temeljni pravni akt, ki določa politični sistem, človekove pravice, obveznosti države in druge ključne vidike delovanja države. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska organizacija, ki združuje 27 evropskih držav. EU je nastala na podlagi postopnega procesa evropskega združevanja, ki se je začel po drugi svetovni vojni z namenom spodbujanja miru, stabilnosti in gospodarskega napredka v Evropi. -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Vključitev v NATO je predstavljala pomemben mejnik v zunanji politiki Slovenije in je izrazila zavezanost države k varnosti, stabilnosti in sodelovanju z drugimi članicami zavezništva. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004. Priključitev EU je bila pomemben korak v povezovanju Slovenije z Evropo in utrditvi njene politične, gospodarske in pravne povezanosti z drugimi članicami EU. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je postala del euroobmočja in uvedla evro kot svojo uradno valuto 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil naslednji korak po priključitvi Evropski uniji in je predstavljal integracijo Slovenije v skupno monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) in uporabo evra kot skupne valute. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Slovenija se je med letoma 2008 in 2014 soočala z resno gospodarsko krizo. Kriza je bila del globalne finančne in gospodarske krize, ki je izbruhnila po svetovni finančni krizi leta 2008. Glavni dejavniki, ki so prispevali k gospodarski krizi v Sloveniji, so bili povezani z nesorazmernim razvojem gospodarstva, visoko zadolženostjo podjetij in bank, neučinkovitim upravljanjem državnih podjetij, slabim nadzorom nad finančnim sektorjem in pomanjkljivostmi v zakonodaji. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, je močno vplivala na globalno zdravje, družbo in gospodarstvo. Tudi Slovenija ni bila izvzeta iz teh vplivov.
