-
Period: to
Japonska na pragu nove vojne
Japonska je menila, da je bila ob koncu prve svetovne vojne prikrajšana plena. Društvo narodov se na to ni močno odzvalo, saj niso uspeli prepričati japonski umik iz Mandžurije. Med letoma 1932 in 1936 so Japonci nadaljevali z osvajanjem Kitajske in tujih ozemelj. Leta 1936 je z Nemčijo sklenila protikominternski pakt. Naslednje leto se je začela vojaška operacija proti SZ in Mongoliji. Ko je izgubila leta 1939 proti SZ je svoja osvajanja japonska preusmerila na Pacifik in ZDA. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španija je bila po koncu prve svetovne vojne ena najbolj zaostalih evropskih držav. Kralj je zaradi nemirov študentov odstopil 1931, na volitvah sta zmagali večinoma republikanska in socialistična stranka, sledila je demokratizacija države. Katalonija 1931 dobi samoupravo, opravljena je agrarna reforma, sprejeti delavska in socialna zakonodaja. Sledilo je število reform. Zaradi odpora resnice so se razmere poslabšale.1936 so se bojevali republikanci proti nacionalistom, kjer zmagajo nacionalisti -
Jekleni pakt
Maja 1939 sta Nemčija in Italija podpisali jekleni pakt. S sporazumom, ki naj bi veljal deset let, sta sklenili vojaško zvezo, ki naj bi formalizirala OS RIM-BERLIN in jo spremenil v napadalno zavezništvo. Podpisnici naj bi priskočili na pomoč, če bi bila katera napadena, državi naj bi ukrepali usklajeno, da bi si zagotovili življenski prostor. -
Pakt o nenapadanju
Podpisana je bila sovjetsko-nemška pogodba o prijateljstvu in sodelovanju/pakt o nenapadanju. Pogodba je imela javni in tajni del. Javni del je vseboval odpoved medsebojne uporabe sile, nevtralnost ob morebitni vpletenosti druge strani v vojno. Tajni del je določal meje med obema interesnima območjema v Vzhodni Evropi. Pogodba je bila politična smrtna obsodba Poljske, Stalinu pa je prinesla želeno razširitev komunizma po Baltiku in Balkanu. -
Prvi incident
Poleti so nastali prvi incidenti na poljsko-nemški meji. VB in FRA sta ponovno zagrozili Nemčiji z vojno. Hitler je zaradi, v Londonu podpisane, angleško-poljske pogodbe napad na Poljsko prestaviti, saj bi v tem primeru Anglija Poljski dala ustrezna jamstva. Anglija je bila pripravljena podpisati pogodbo o nenapadanju z Nemčijo, konec avgusta so potekala pogajanja. -
Začetek nove vojne
Ker so bile diplomatke akcije Nemčije neuspešne, to so bile; priključitev Gdanska in koridorja, predlagali so tudi da bi poljski pooblaščenec prišel v Berlin, kar so poljaki zavrnili, je Nemčija končno izvedla napad na Poljsko in začela se je druga svetovna vojna. -
Odziv sveta na začetek vojne
Skandinavske in Baltske države razglasijo nevtralnost. 3.9.1939 FRA in VB napovesta vojno NEM. Vendar na meji FRA-NEM se do maja 1940 dogaja obdobje lažne vojne. Tam sta bili zgrajeni obrambni črti (koridorji) Maginotova linija in Siegfriedova linija. Nobena od strani ni dala pobude za začetek vojne. -
Kapitulacija Poljske
Poljska je bila prva država, ki je izginila iz zemljevidov. Po napadu Nemčije, jo je napadla še SZ sredi septembra. Poljska kapitulira 6.10.1939 in njeno ozemlje se razdeli med Nemčijo in SZ. V vojni je bilo ubitih okoli 6 milijonov njenih prebivalcev, od tega večino judov. V Katinskem gozdu se je zgodil tudi pokol poljskih častnikov-visokih generalov. -
Zimska vojna
SZ okupira Baltske države. Finska se upre pritisku SZ, ne dovoli gradnja oporišč rdeče armade, ozemlje Karelije. Konec novembra se zgodi vojaška akcija SZ in bombardirajo Helsinke. Finci se uprejo z manjšimi in izurjenimi enotami (na smučeh), ki poznajo teren. Zato je morala SZ mobilizirati več vojske, da premagajo Fince (pomankanje izurjanja vojaškega kadra). Finci klonijo spomladi 1940 in Karelijo prepustijo SZ. -
Napad na Veliko Britanijo
Operacija Morski lev, kjer NEM zasede VB z letalskimi napadi, sledi izkrcanje in zasedba otoka. Bombardirajo VB predvsem da bi prekinili komunikacije in pristanišča. VB se ne pusti in se močno bori nazaj-angleški lovci in radar. Hitler se usmeri v napadanje mest, 2.faza, ki se ni zgodila bi bilo izkrcanje na kopnem, zato Hitler opusti VB in se posveti napadu na SZ. Do konca novembra 1940 je bila bitka za VB končana, ampak zračni napadi so se nadaljevali. -
Period: to
Napad na Dansko in Norveško
Nemčija ju napade, saj želi zavarovati varen dovoz rud iz Švedske, ne želijo napada iz skandinavske strani, VB mornarici zaprejo pot do Baltika. NEM v 6 urah brez težav osvoji Dansko in zaradi podpornikom Hitlerja na Norveškem brez problemov vstopijo v kolaboracijo z njo-na čelu Quisling. Tako NEM stre odpor Norvežanov in jo uspešno zasede. -
Period: to
Afriško bojišče
Severne Afrika je bila glavno bojišče ITA. Julija 1940 je napovedala vojno VB in septembra se je zgodil napad na Egipt (protiofenziva VB).Spomladi 1941 prihod nemškega afriškega korpusa-Rommel. Rommel vodi ofenzivo proti VB in jih 1942 potisnejo nazaj do Egipta. -
Period: to
Napad na Francijo
NEM napade FRA preko nevtralnega ozemlja z načrtom iz 1.sv.v. NEM operacije so sestavljene iz dveh delov; prvi Fall Gelb (primer rumeni)-napad na nevtralno nizozemsko(v 4 dneh kapitulira), Belgijo in Luksemburg. Drugi Fall Rot (primer rdeči)- operacija proti francoski vojski v sami franciji (pot skozi Belgijo-Ardenski gozd) in operacija Dinamo (v mestu Dunkik NEM obkolijo VB in FRA vojsko-jih uspeli evakuirati).Sredi junija napad na Pariz, podpišejo premirje z Petainom.FRA postane marioneta NEM. -
Trojni pakt
Najpomembnejša pogodba med ideološko sorodnimi državami sil osi, ki so ga podpisale NEM,JAP,ITA v Berlinu. Želele so si novo in pravičnejšo ureditev sveta in ohranitev miru. S tem sporazumom so hoteli preprečiti vstop ZDA v vojno. V pakt vstopijo MADŽ,ROMU,SLOV, BOLG,JUGO. Hitler je želel da se tudi druge države priključijo temu paktu (ŠPA, FRA, SZ) vendar ni bil uspešen, zato se začne pripravljati na napad SZ. Napadene sile (VB, SZ, ZDA) se povežejo v protifašistično koalicijo. -
Operacija Barbarossa
Hitler je napadel SZ zaradi rudnih bogastev, prostor za naselitev arijske rase in ker je bil velik nasprotnik komunizma. Napad 22.6.1941 je bilo za SZ popolno presenečenje. NEM so prodrli proti Leningradu, Moskvi in Kavkazu. Imeli so motorizirane in tankovske enote (taktika "žepov"). Julija 1941 so sklenjene pogodbe SZ-POL, SZ-VB (medsebojna pomoč proti Hitlerju). NEM zasedejo Ukrajino in obkolijo Leningrad, bližajo se Moskvi. Preobrat je bil "general zima" in SZ sproži ofenzivo-"ožgana zemlja". -
Atlantska listina
Atlantsko listino podpišeta Churchill in Roosevelt, ter je osnova za povezovanje v protifašistično koalicijo. Glavni cilj je uničenje fašizma in nacizma. Kasneje se pridružijo še SZ, FRA in Češko-Slovaška. -
Period: to
Vojna na Pacifiku
Japonska si želi vojno in osvojiti čim več ozemlja. Decembra se zgodi napad JPN na ameriško vojaško oporišče na Havajih-Pearl Harbour. Med napadom so 3 ZDA letalonosilke na odprtem morju in ta vstopi v vojno. JPN osvoji Filipine,Malajo,Singapur,Indonezijo,Tajsko,del Nove Gvineje,Burmo.. Naslednjo bitko na Midwayu opravijo večinoma letala in ZD uniči 4 JPN letalonosilke. Tudi bitke za Iwojimo in Okinavo, kjer sodelujejo kamikaze (piloti samomorilci). Aprila 1945 letalsko oporišče ZDA za napad JPN -
Bitka za Stalingrad
Spomladi NEM prodirajo skozi J del SZ in so v bitki sprva uspešnejši-Stalingrad skoraj do tal porušijo. Vendar SZ sproži protiofenzivo in NEM vojake v Stalingradu obkolijo. To je bil velik poraz za Nemčijo, ki je terjal okoli 2 milijona žrtev. Največja tankovska bitka (okoli 6000 tankov) je potekala pri Kursku, kjer poleti 1943 NEM skuša izvesti še eno protiofenzivo, vendar je SZ uspešnejša in Nemci se umaknejo. -
Period: to
Vojna na Siciliji
Imenujemo operacija Haski. Poleti 1943 bombardiranje letališč in pristanišč na Siciliji in Sardiniji. ITA hitro popusti saj jim ni več do vojne in si želijo miru. Kapitulacija ITA 8.9.1943. Julija 1943 je Mussolini odstavljen in poslan na Elbo. Boje v ITA tako prevzamejo NEM in vzpostavijo Gustatovo linijo. Junija 1944 zavezniki zavzamejo Rim. 28.4.1945nIta partizani ustrelijo Mussilonija in ga obesijo sredi Milana, -
Teheranska konferenca
Teheranska konferenca je trajala par dni kjer so se zbrali veliki trije; Churchill, Roosevelt in Stalin. Razglabljali so o nadaljnjem skupnem vojskovanju, povojni ureditvi in zagotoviti mir v Evropi. Dogovorili so se, da bodo maja 1944 na normandijski obali odprli drugo fronto, da se bo SZ v vojno z Japonsko vključila šele po zmagi v Evropi, da Balkan ostane zunaj vojaških načrtov VB in ZDA, načrtujejo pomik Poljske proti zahodu, o delitvi NEM, in ohranitvi Jugoslavije nedotaknjeno. -
Period: to
Sovjetska ofenziva na vzhodni fronti
Januarja 1944 SZ osvobodi Leningrad, ki ga je 900 dni oblegala NEM. Junija 1944 napade Finsko, poleti 1944 napadejo NEM in dosežejo SV mejo nem, osvobodijo tudi Romunijo in Bolgarijo, ter do konca leta osvobodijo še druge države.1.4.1945 bitka za Berlin, kjer se proti Hitlerju bori general Žučkov. Hitler 30.4.1945 stori samomor v bunkerju in NEM kapitulira 9.5.1945 (kapitulacjo podpišejo dvakrat). -
Izkrcanje v Normandiji
Imenujemo operacija Overload. V njej je sodelovalo okoli 3 milijone zavezniških vojakov (VB,KAN,ZDA,FRA), kjer je poveljeval general Eisenhower. Dan D. imenujemo 6.6.1944 ko so izvedli 1.valj izkrcavanja. 25.8.1944 je bil Pariz osvobojen. Izkrcavali so se tudi na jugu FRA. Do jeseni 1944 je bila osvobojena vsa FRA, po tem se odpravijo proti Nemčiji in Hitler sproži še zadnjo ofenzivo. -
Konferenca v Potsdamu
Leta 1945 je konferenca v Potsdamu pokazala nesoglasja o povojni ureditvi Evrope. NEM in JPN sta bili izločeni iz svetovnega odločanja, VB ter FRA pa izgubita kolonije in premoč v svetu. Močno so se kazali različni interesi vzhodnih in zahodnih zaveznikov. Postalo je tudi zelo očitno, da o svetovnih razmerah odločata le dva-Churchill in Stalin. Churchill si je prizadeval ohraniti ravnotežje med silami, Stalin pa je želel čim bolje unovčiti moč rdeče armade. -
Jaltska konferenca
To je bilo zadnje srečanje velikih treh; Roosevelt, Churchill in Stalin. Srečanje je bilo na Jalti-Krimski otok, kjer so razglabljali o razdelitvi NEM na 4 okupacijske cone, SZ naj bi prejela vojno odškodnino, Poljska meja naj bi se premaknila 200km proti zahodu, razglabljali o OZNju,... -
Period: to
Hladna vojna
Železa zavesa, je potekala od Baltika do Jadrana, V in Z Evropo je ločevalo na tone železja in betona, vgrajenega v bunkerje, stražne stolpe,.. Hladna vojna je obdobje po 2.sv.v., ki ni bilo ne vojne in ne miru. Nasprotovanja med ZDA in ZS so se izražala v; oboroževalni tekmi, vmešavanje v notranje zadeve šibkejših držav, vesoljska tekma in oboroženi spopadi na stičišču interesov obeh. -
Period: to
Države po 2 svetovni vojni
Vojna je za seboj pustila veliko gospodarsko opustošenje, revščina, lakota, obup, razočaranje. Vojna je terjala več kot 50 milijonov mrtvih in še več ranjenih. Pokrajine in mesta so bila opustošena. NEM izgine iz evropskega gospodarskega območja in tako ostane vse do leta 1947. Obnova držav po vojni je bila zelo počasna, do končno si je Evropa opomogla šele okoli leta 1951. -
Period: to
Atomski bombi
Zaradi silovitega odpora JPN v vojni, ker se niso predajali se Truman odloči za prvo uporabo atomske bombe, ki so mislili, da ne bo delovala. Prvo je spustil nad Hiroshimo (6.8.1945-"little boy"), drugo pa nad Nagasaki (9.8.1945-"fat man"). Umre okoli 120 000 ljudi in hude posledice za rakovimi obolenji in otrocih. Tri dni po napadu JAP prosijo o končanju vojne in 2.9.1945 kapitulirajo. -
NATO
To je obrambni pakt držav članic z namenom kolektivne samoobrambe. Je mreža vojaških zvez, za zaustavitev komunizma. Tega članica je danes tudi Slovenija. Posledica protikomunizma je bil tudi makartizem, politična vojna, ki je v ZDA širila bolestno vohljanje po političnih nazorih državljanov in preganjanje levičarsko usmerjenih posameznikov. -
Prva Berlinska kriza
Po kapitulaciji NEM med 4 zaveznike (tudi Berlin), je postalo veliko nesoglasij. V prvi Berlinski krizi so se začeli prepiri glede nove valute, ki so jo želele uvesti zahodne okupacijske sile. Za tem je SZ uvedla zaporo Berlina in vzpostavitev zračnega mosta (vsake par minut so v Berlinu pristala letala z življenskimi potrebščinami). Potrdila se je razdelitev Nemčije in Berlina na dva dela. Zvezna republika Nemčije-kapitalizem, ter Nemška demokratična republika-komunizem. -
Tržaško vprašanje
V vlogi je bil strateško pomemben položaj Trsta, saj je bil to naj južnejši del železne zavese. Predlog Jugoslavije je bil, da Trst ostane svobodno pristanišče pod mednarodnim nadzorom. Zavezniki so nato na tako rešitev pristali. Ustanovili so Svobodno Tržaško Ozemlje. Cona A je bila v lasti zaveznikov, cona B pa Jugoslavije. Šele leta 1975 so z Osmanskim sporazumom dokonca uveljavili dokončno mejo. Trst danes spada pod Italijo. -
Avstrijsko vprašanje
Ob koncu vojne je tudi Avstrija razdeljena na 4 okupacijske cone, tudi Dunaj. Pogajanja o podpisu o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije so trajali 10 let. 1955 se uveljavi Avstrijska državna pogodba, kjer Avstriji obnovijo meje iz leta 1938 ter ji razglasijo nevtralnost. -
Madžarska vstaja
Vzroki za vstajo je bilo nezadovoljstvo v stanju V bloka. Slabe življenske razmere in neizpopolnjene obljube (o destalinizaciji). Oktobra 1956 so se začele študentske demonstracije, ki so prerasle v upor vseh slojev. Zahteve so bile svoboda tiska, odprava smrtne kazni, univerzitetna avtonomija in boljše uveljavljanje človekovih pravic. Kot znak upora podrejo tudi Stalinov kip. Na oblast pa pride nov premier Imre Nagy. Sovjetska intervencija 24.10.1956 zaduši demonstracije. -
Poljske vstaje
Zaradi slabih življenjskih razmer, se je junija 1956 zgodil velik upor delavcev v industrijskem mestu Poznan. Vzrok je bil, ker jim politika ni odobrila višjih plač. Posledice so bile demonstracije, ki so bile nasilno zatrte, veliko jih je bilo ubitih, veliko ranjenih in veliko zaprtih v zapore. Oktobra 1956 delavska stranka sprejme sklep o destilanizaciji. Gomulka izvojen v novo vodstvo. -
Druga Berlinska kriza
Druga Berlinska kriza se je zgodila avgusta 1961, ko so vzhodnonemške oblasti, čez noč zgradile ,med V in Z delom Berlina, Berlinski zid. Vključili so sistem bodeče žice, železne ograje, stražni stolp, minsko polje. Želeli so tudi preprečiti prehod ljudi iz ene na drugo stran, zato so dobili dovoljenje ubiti kogarkoli, ki je samo poskusil prečkati zid ilegalno.