Bitke Velikega Diktatorja

Selitve Helvečanov

61 BCE

Cezar je porušil most pri Ženevi, da so Helvečani krenili na zahod, kjer jih je pričakal in napadel. Preživelim je ukazal, naj se vrnejo v domovino.

Germanska plemena

58 BCE

Spopadi z germanskim plemenom Svebov. Izkušeni rimski vojaki premagajo Germane, katerih na bojišču obleži kar 80.000. Ostali pobegnejo iz Galije in se ne ne mešajo več z Rimljani.

Belgi

57 BCE

Severna galska plemena se združijo v protirimsko zvezo. Skupno jih imenujemo Belgi. Cezar se nanje spravi z dvema legijama. Največ težav mu je povzročal bojevid narod Nervijcev.

V Britanijo

55 BCE

Cezar se je s polovico svoje vojske odpravil prek Rokavskega preliva. V Britaniji so Rimljani našli precej revno prebivalstvo, ki ni poznalo državne ureditve. Kmalu so se vrnili v Galijo.

V Britanijo 2. del

54 BCE

Ko je Cezar ponovno vdrl v Britanijo, se je znašel v bitki v bližini današnjega Londona. S to zmago je prvič premaknil meje rimskega imperija izven znane zemlje.

Kriza v Galiji

53 BCE

Med Cezarjevo odsotnostjo uporniška galska plemena izkoristijo svojo priložnost za napad. Lotijo se oddaljenih in izpostavljenih rimskih taborov. Eno izmed legij uničijo, drugo pod poveljstvom Marka Cicera pa obkolijo.

Cezar na pomoč

53 BCE

Cezar se galski vojski spretno umika zaradi povečane obrambe in prepovedi direktnih napadov. Galcem te umiki vlivajo moč in pogum, zato postanejo neorganizirani in površni. Cezar to izkoristi in jih pogubi z nepričakovanim in hitrim napadom.

Galija se upre

52 BCE

Poglavar Vercingetoriks združi skoraj vsa galska plemena v veliko vojsko. Razdeli jih na manjše enote in s tem zaneti upor po celotni Galiji.

Bitka za Alesijo

52 BCE

Cezar Alesijo obkoli s 45.000 vojaki in želi izstradati nasprotnike ujete v mestu. Zgradi 2 obrambni črti. Prva je obrnjena proti Alesiji, druga pa proti zunanjim galskim vojakom. Zmago si na koncu zagotovi s prihodom konjenice.

Vdaja Vercingetoriksa

52 BCE

Vercingetoriks v bojni odpravi odjaha pred Cezarja, skoči s konja, odvrže orožje in se vda.

Tik pred vojno...

50 BCE

Pompejev privrženec povzroča težave v senatu. Cezar to razume kot povod za vojno, saj bi bil ob vrnitvi v Rim drugače obsojen na pregnanstvo. Odloči se za vojno proti Pompeju in njemu naklonjenim senatorjem.

Državljanska vojna se začne

49 BCE

Reke Rubikon ni smela prečkati nobena oborožena vojska. Cezar jo prečka nekje med 10. in 13. januarjem leta 49. pr. n. št. in z besedami "kocka je padla" začne državljansko vojno.

Cezar in Pompej

48 BCE

Cezarjeva in Pompejeva vojska se srečata na ravnini pri Farzalu. Kljub Pompejevi številčnejši vojski, Cezar razglasi zmago z majhnimi izgubami.

Pompejev konec

48 BCE

Pompej zbeži v Egipt, kjer je bil na svoj rojstni dan (28./29. september) leta 48. pr. n. št. umorjen.

Egipčanska vojna

47 BCE

Cezar je začel ljubezensko razmerje s Kleopatro. Pomagal ji je pri prepiru z njenim bratom in ji pridobil del vladarske oblasti. Zaradi tega je izbruhnila aleksandrijska vojna, katere zmagovalec je bil seveda Cezar. Oblast je dal Kleopatri in njenemu bratu.