-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava uveljavitve kmetijstva. Obsega kar 98% vse zgodovine. -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Prve civilizacije so se začele pojavljati pred približno 5000 leti na območju rečnih dolin v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski. Te civilizacije so se razvile zaradi različnih dejavnikov, kot so bili plodna tla, ki so omogočila kmetijstvo, in voda za namakanje polj ter za transport in trgovino. Med prvimi civilizacijami so bile sumerska, babilonska in asirska v Mezopotamiji, egipčanska v Egiptu, harappanska v Indiji in kitajska v dolini reke Huang He. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek je obdobje zgodovine, ki sega od pojava pisave (okoli 4000 pr. n. št.) do zahodnega rimskega cesarstva (476 n. št.). V tem času so se razvile nekatere od temeljnih civilizacij, kot so bili egipčanska, mezopotamska, grška in rimska civilizacija. Med tem obdobjem so bile izumljene pomembne tehnologije, kot so kolo, železo, vodna črpalka in papir, ki so olajšale življenje ljudi. Razvile so se tudi nekatere od temeljnih filozofskih in verskih tradicij. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Predhomerska doba je obdobje grške zgodovine. V tem času so na grškem ozemlju obstajale različne kulture in civilizacije, med katerimi so bile minojska na Kreti, mikenska na Peloponezu in tirska na vzhodni obali Jonskega morja. Te kulture so se razlikovale po svojih političnih, gospodarskih in kulturnih sistemih. Med najpomembnejšimi dosežki tega obdobja so bili razvoj linearne pisave, izdelava umetniških predmetov iz kovin in kamna, ter gradnja monumentalnih palač in utrdb. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je obdobje grške zgodovine, ki sega od konca 12. stoletja pr. n. št. do začetka 8. stoletja pr. n. št. V tem obdobju so se zgodile velike družbene, gospodarske in kulturne spremembe, ki so povzročile upad grških civilizacij, kot sta bili mikenska in minojska. Številna mesta so bila opuščena, gospodarstvo je bilo osiromašeno, trgovina je bila zmanjšana, in pisava je bila izgubljena. V tem obdobju je bilo malo pisnih virov, kar otežuje raziskovanje tega obdobja. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi (mestne države) so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. na ozemlju današnje Grčije. V tem obdobju so se Grki ločili od svojih prednikov, ki so živeli v razpršenih plemenih in skupnostih, ter začeli graditi urbana središča. Glavni razlog za to je bil razvoj trgovine in povečanje prebivalstva, kar je vodilo do potrebe po novih oblikah vladanja in organizacije. Polisi so imeli svoje značilne značilnosti in oblike vladanja, od oligarhije do demokracije. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki sega od začetka 8. stoletja pr. n. št. do začetka 5. stoletja pr. n. št. V tem obdobju so nastale številne grške kolonije na obalah Sredozemskega morja in Črnega morja, kar je omogočilo povečanje trgovine in gospodarske rasti. V arhaični dobi so se razvile nove politične strukture, kot so bile polis (mestna država) in tiranija, ter se začel razvijati grški filozofski in znanstveni razvoj. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Po legendi naj bi bilo Rimsko kraljestvo ustanovljeno leta 753 pr. n. št., ko sta dva brata, Romul in Rem, ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tiber. Romul je postal prvi rimski kralj in ime Rima izhaja iz njegovega imena. V začetku je bil Rim le majhno naselje, vendar se je hitro razširil in postal veliko mesto. V naslednjih stoletjih so rimski kralji vladali in gradili mesto, dokler ni leta 509 pr. n. št. prišlo do upora in ustanovitve Rimske republike. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila oblika rimske vlade, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. V tej obliki vlade so oblast izvajali izvoljeni predstavniki, imenovani magistrati, ter senat, sestavljen iz vplivnih ljudi. V zgodnjih letih republike so bili magistrati omejeni na enoletne mandata, nato pa so se mandati podaljšali na dve leti. Republika je bila razdeljena na dve različni skupini ljudi: patriciji, ki so bili plemiči, in plebeji, ki so bili navadni ljudje. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki sega od začetka 5. stoletja pr. n. št. do konca 4. stoletja pr. n. št. V tem obdobju se je grška civilizacija razvila na vrhuncu svoje moči in dosežkov, še posebej v politiki, umetnosti, filozofiji, znanosti in športu. V klasični Grčiji so se razvile nekatere najbolj znane zgodovinske osebnosti, kot so Sokrat, Platon, Aristotel, Aleksander Veliki, Perikles in Leonid, ter pomembne politične strukture, kot je bila atenska demokracija. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med grškimi polisi in Perzijci v 5. stoletju pr. n. št. Prva vojna se je začela leta 492 pr. n. št. in končala z grško zmago v bitki pri Maratonskih ravnicah. Druga vojna se je začela leta 480 pr. n. št. in končala z zahodno grško zmago v bitki pri Salamini. Tretja vojna se je začela leta 480 pr. n. št. in končala z grško zmago v bitki pri Platajah. Grško-perzijske vojne so imele pomemben vpliv na razvoj grške kulture in politike. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil grški kralj iz Makedonije, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. in je znan po svojih vojaških podvigih ter širitvi makedonskega kraljestva po vsem znanim svetu. Po očetovi smrti leta 336 pr. n. št. je postal kralj Makedonije in se nato odpravil na osvajalske pohode. Zavzel je Perzijo, Egipčansko kraljestvo, območja današnjega Afganistana, Pakistana in severne Indije. Njegova vojska je osvojila ogromna ozemlja, ki jih je združil v enotno cesarstvo. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki sega od konca 4. stoletja pr. n. št. do konca 1. stoletja pr. n. št. V tem obdobju se je grška civilizacija razširila po vsem Sredozemlju in bližnjem vzhodu, saj so grške kolonije in kraljestva pod vodstvom Aleksandra Velikega osvojila velik del sveta. Helenistična Grčija je bila značilna po razvoju nove umetnosti, arhitekture in filozofije, ter začetku znanstvenega raziskovanja in razvoju matematike in astronomije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Vojne so izbruhnile zaradi boja za prevlado v Sredozemlju in obvladovanje trgovskih poti. Prva vojna je bila osredotočena na Sicilijo, druga na Španijo, tretja pa na Kartagino, ki jo je Rimljane popolnoma uničil. Najbolj znan voditelj Kartagine je bil Hanibal, ki je Rimljane porazil v bitki pri Kannih, vendar pa ni uspel osvojiti Rima. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Obdobje v rimski zgodovini, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo. To obdobje je trajalo od 2. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št. Rimljani so prevzeli in prilagodili mnoge grške kulturne elemente, kot so umetnost, filozofija, literatura, arhitektura in mitologija, kar je prispevalo k razvoju rimske kulture. Grčija je bila tudi pomembna z vidika verskega in političnega vpliva na Rim, saj so Rimljani prevzeli nekatere grške bogove in mitološke like ter jih vključili v svojo kulturo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimski politik in general, ki je živel v času konca rimske republike. Bil je eden najpomembnejših voditeljev v zgodovini Rima, saj je bil odločilen pri oblikovanju rimskega cesarstva. Med njegovimi dosežki so osvojitev Galije, vzpostavitev imperija v Egiptu in pomemben prispevek k reformam rimskega pravnega sistema. Njegova politična kariera je bila prekinjena z njegovo smrtjo, ko so ga leta 44 pr. n. št. umorili zaradi strahu pred njegovo tiranijo. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Octavijan je bil prvi rimski cesar. Postal je vodja rimskega imperija po smrti Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. Avgust je bil spreten politik in vojskovodja, ki je uspel stabilizirati notranje razmere v Rimskem imperiju in okrepiti njegovo ozemeljsko območje. Med njegovimi dosežki so reforme, ki so izboljšale življenje ljudi v Rimu, in velike gradbene projekte, vključno s stavbami, kot so Forum Romanum in Pantheon. Avgust je uvedel tudi obdavčitev, ki je služila financiranju rimske vojske. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki je trajalo od leta 27 pr. n. št. do leta 476 n. št. To obdobje je zaznamovala prevlada enega samega vladarja, imenovanega cesar, ki je imel absolutno oblast. Cesarji so bili po smrti prejšnjega cesarja imenovani z dedovanjem ali z izbiro s strani vojske. Rimsko cesarstvo je obsegalo ozemlja od Britanije na severu do Afrike na jugu in Mezopotamije na vzhodu. Bilo je razdeljeno na provincije, ki so jih vladali guvernerji v imenu cesarja. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju v Judeji, ko je Jezus Kristus začel javno oznanjati svoje nauke. Njegova pridiga je bila usmerjena v ljubezen do Boga in bližnjega ter v pomembnost odpuščanja. Jezusova javna pridiga in čudeži so pritegnili veliko ljudi, kar je sprožilo nasprotovanje lokalnih oblasti in religijskih voditeljev. Po usmrtitvi Jezusa so njegovi učenci nadaljevali širjenje krščanstva po Judeji in drugih delih Rimskega imperija. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Leta 395 se je Rimski imperij po smrti cesarja Teodozija I. trajno razdelil na dva dela - zahodni in vzhodni del. Zahodni del, s prestolnico v Rimu, se je soočal s številnimi problemi, kot so barbari, ekonomsko propadanje in politično nestabilnost, kar je na koncu privedlo do njegovega propada leta 476. Vzhodni del, poznan kot Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, je preživel še nekaj stoletij in je uspel ohraniti del Rimskih tradicij. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je obstajalo od leta 395 do 1453. Njegovo ozemlje se je razprostiralo preko vzhodnega Sredozemlja in Balkana, s konstantinopelskim cesarstvom kot glavnim mestom. V bizantinskem cesarstvu je bila grška kultura in pravoslavna cerkev glavni del identitete, z močno povezavo med cerkvijo in državo. Kljub vojaškim konfliktom in notranjim političnim napetostim je bizantinsko cesarstvo doseglo pomemben napredek na področju umetnosti, znanosti itd -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vodstvom cesarja Konstantina I. Velikega. Leta 313 je izdal Edikt milanskega toleranca, ki je krščanstvu priznal enakopravnost z drugimi religijami v Rimskem cesarstvu. Sledila je konstantinova konverzija v krščanstvo in cesarjeva podpora širjenju krščanstva po cesarstvu. Leta 380 je cesar Teodozij I. izdal edikt, s katerim je krščanstvo razglasil za edino dovoljeno vero v Rimskem cesarstvu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva se je zgodil postopoma v obdobju od 3. do 5. stoletja n. št. Rimsko cesarstvo je postalo preveliko in preveč razdeljeno, da bi ga lahko učinkovito upravljali. Poleg tega so se pojavile številne družbene, ekonomske in politične težave, kot so zmanjšanje vojaške moči, vdori barbarov, gospodarska kriza, inflacija, notranji konflikti in politična nestabilnost. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je obdobje zgodovine, ki sledi padcu rimskega cesarstva in sega od 5. do 15. stoletja. To obdobje je zaznamovala močna vloga krščanstva in cerkve, razcvet feudalizma ter konflikti in vojne med kraljestvi. V srednjem veku so se razvile tudi nekatere pomembne inovacije, kot so bile kolesni plug, steklo, knjiga in črke iz kovine.Srednji vek je bil tudi čas velikih raziskovanj in odkritij, kot so bila potovanja Vikingov, križarske vojne in odkritje Amerike. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar v obdobju od leta 527 do 565. Znana je njegova prizadevanja za obnovo rimskega imperija v vzhodni Evropi, ki ga je poskušal enotno voditi pod eno avtoriteto. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki sta obsežna pravna reforma, ki je prinesla nastanek Justinijanovega zakonika, ter obsežne gradbene dejavnosti, ki so vključevale gradnjo veličastnih cerkva in drugih javnih zgradb, kot je na primer Slavolok zmage v Carigradu. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islamska vera je nastala v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Mohamed je bil rojen v Meki in je v starosti štiridesetih let prejel prva božja razodetja. Nato je začel širiti svoje sporočilo med ljudmi in se po mnogih težavah z Meščani Mekke preselil v Medino. To je bila pomembna prelomnica, znana kot hidžra, ki se šteje za začetek islamskega koledarja. Mohamedovo sporočilo je hitro pridobilo številne privržence in kmalu po njegovi smrti je bila Arabija združena pod enotno vero. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodovinska regija, ki je obstajala na ozemlju današnje Slovenije in Avstrije med 7. in 9. stoletjem. Ime izhaja iz staroslovanske besede "karant" (skala), saj je bila regija pretežno skalnata. Karantanski kralj Samo se je v 7. stoletju boril proti Langobardom in Bavarski državi ter s svojo vojsko vladal nad celotno regijo. Pozneje je bila Karantanija vključena v Franko-slovansko zavezništvo pod vodstvom Karla Velikega. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bilo obdobje v srednjem veku v Iberskem polotoku (danes Španiji in Portugalski), ko so se krščanske države borile proti islamski nadvladi. Po invaziji Arabcev leta 711 so ti osvojili skoraj celotno Iberski polotok in ustanovili kalifat Córdoba. Vendar so se krščanske države začele postopoma vračati in si vračati svoja ozemlja. Rekonkvista se je začela v 8. stoletju in je trajala več kot 700 let, vse do padca granade leta 1492. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel Veliki, kralj Frankovskega kraljestva, je bil leta 800 kronan za cesarja rimskega imperija s strani papeža Leona III v rimski baziliki sv. Petra. To kronanje je pomenilo poskus oživitve zahodnorimskega cesarstva, ki je propadlo skoraj tri stoletja prej. Karel Veliki je tako postal prvi vladar Svetega rimskega cesarstva, ki je bilo politična in verska entiteta, ki je zajemala velik del Srednje in Zahodne Evrope. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma (1054) je bil ločitveni dogodek med Vzhodno pravoslavno in Zahodno rimskokatoliško cerkvijo, ki je nastal zaradi teoloških, kulturnih in političnih razlik med vzhodnim in zahodnim krščanstvom. Glavna vprašanja, ki so privedla do shizme, so bila vprašanja avtoritete papeža, uporabe filioque v simbolu Nicejskega veroizpovedi in liturgične prakse. Rezultat je bil razkol med obema vejama krščanstva, ki se nadaljuje še danes. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
rižarske vojne so bile vrsta oboroženih spopadov med krščanskimi evropskimi državami in muslimanskimi silami na Bližnjem vzhodu v obdobju od 11. do 13. stoletja. Vzrok za krščanske križarske vojne je bil verski fanatizem, želja po osvajanju novih ozemelj, širjenje krščanstva in obramba krščanskih svetišč. Prva križarska vojna se je začela leta 1096 in se končala leta 1099 z zasedbo Jeruzalema.V naslednjih stoletjih so se zvrstile še številne druge križarske vojne. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja, ki sta zaznamovala Evropo med 14. in 17. stoletjem. Humanizem je poudarjal vrednost človeka in njegovega intelekta ter se naslanjal na grško-rimsko antiko. Renašansa pa se je osredotočala na obujanje kulture in umetnosti antične Grčije in Rima ter poudarjala individualizem in človekovo zmožnost razvoja in napredka.V tem obdobju so se pojavili številni geniji, kot so Michelangelo, Leonardo da Vinci, William Shakespeare in Galileo Galilei. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili mogočen plemiški rod, ki je vladal na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Pridobili so si velik vpliv in bogastvo s trgovanjem, rudarjenjem in političnim delovanjem. Njihova najbolj znamenita predstavnika sta bila Herman II. Celjski in Ulrik II. Celjski. Med drugim so igrali pomembno vlogo v bojih proti Ogrskemu kraljestvu in Turčiji ter v zgodovini slovenskega ozemlja na sploh. Svoj vrhunec so dosegli v času Vladislava II. Jagelonskega. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila najbolj smrtonosna pandemija v zgodovini, ki je v 14. stoletju prizadela Evropo, Azijo in Afriko. Bolezen se je najprej pojavila v Kitajski in se nato širila po svetu preko trgovskih poti. Kuga se je širila s pomočjo bolh, ki so živele na glodavcih, predvsem na podganah, in je povzročila smrt približno 75 do 200 milijonov ljudi. Epidemija je imela tudi pomembne posledice na družbeno in gospodarsko življenje, kar je povzročilo spremembe. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turski vpadi so bili serija vojaških napadov, ki jih je Osmansko cesarstvo izvajalo na evropska ozemlja od 14. do 17. stoletja. Turki so napadli Balkanski polotok in zasedli velike dele ozemlja, ki so bili prej pod vplivom Bizantinskega cesarstva in drugih evropskih držav. Med najbolj znanimi bitkami so bitka pri Mohaču leta 1526 in obleganje Dunaja leta 1683. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je v 15. stoletju iznašel tehniko tiskanja s premičnimi kovinskimi črkami. Ta izum je omogočil množično proizvodnjo knjig in drugih tiskovin, kar je imelo velik vpliv na širjenje znanja in kulture ter na razvoj znanosti, religije in politike. Gutenbergov izum je bil ključnega pomena za razvoj sodobne družbe in kulture ter se šteje za enega od najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Tursko zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. s svojo vojsko uspel premagati bizantinski imperij in zavzeti njihovo prestolnico Konstantinopol. To je predstavljalo konec Vzhodnega rimskega cesarstva ter pomenil prelomnico v zgodovini Balkanskega polotoka. S tem dogodkom so se začela obdobja osmanskega in turškega vpliva na tem območju, ki sta trajali več stoletij in močno zaznamovali kulturno, politično in družbeno podobo regije. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
V slovenskem prostoru so se zgodili številni kmečki upori med 15. in 18. stoletjem, ki so bili posledica hudega gospodarskega in socialnega položaja kmetov. Med najbolj znanimi upori so bili Kmečki upor leta 1515, Pekleniška vstaja leta 1573, Ajdovska vstaja leta 1630 in Vuzemski upor leta 1713. Vsi ti upori so bili s strani oblasti zatrti in so imeli pomembne posledice za položaj kmetov in njihove pravice v prihodnosti. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je Kristof Kolumb, pod pokroviteljstvom španske krone, s tremi ladjami - Pinta, Nina in Santa Maria - odplul proti Zahodni Indiji, da bi odkril nov pomorski prehod do Azije. Namesto tega je pristal na otoku v Karibskem morju, ki ga je poimenoval San Salvador, in s tem začel obdobje širjenja evropskih kolonialnih sil po Ameriki. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je obdobje zgodovine, ki sledi srednjem veku in sega od 15. do 18. stoletja. V tem času so se pojavile pomembne družbene, kulturne in znanstvene spremembe. Med njimi so bile reformacija, ki je spremenila versko krajino Evrope, odkritje Amerike, ki je povzročilo velike spremembe v svetovni trgovini in kolonializmu, ter znanstveni preboji, ki so oblikovali sodobno znanost in tehnologijo. Novi vek je bil tudi čas umetniških obdobij, kot so bila baročna umetnost, renesansa in klasicizem. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je kritiziralo in poskušalo reformirati katoliško cerkev. Gibanje se je začelo z objavo Martinovega Lutherjevega lista 95 tez leta 1517, v katerem je kritiziral prodajo odpustkov in druge prakse v cerkvi. Reformacija je sprožila razcepitev krščanstva na katoliško in protestantsko vejo ter s tem močno vplivala na verske, kulturne in politične spremembe v Evropi. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Abecednik in Katekizem sta prvi slovenski tiskani knjigi, ki sta bili izdani leta 1550 v rokopisni tiskarni v Tübingenu na pobudo slovenskega protestantskega reformatorja Primoža Trubarja. Abecednik je bil namenjen učenju branja in pisanja, Katekizem pa verski pouk za ljudi. Ti knjigi sta pomenili začetek slovenskega tiskarstva in pomembno prispevali k razvoju slovenskega jezika in kulture. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi vladarji Nemčije, z namenom končanja verskih sporov in vojn v tem obdobju. Mir je priznaval obstoj katolicizma in protestantizma v Nemčiji ter omogočal, da so vladarji posameznih držav sami odločali o verski pripadnosti svojih podanikov. Mir je tako omogočil nekaj stabilnosti v nemškem cesarstvu, vendar so verski konflikti in vojne nadaljevali v drugih delih Evrope. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica, imenovana "Artikuli ali pravila vseh reči slovenskih" je bila napisana leta 1584 od protestantskega duhovnika Primoža Trubarja. To je bil prvi poskus sistematičnega opisa slovenskega jezika. Prvi prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino, imenovan "Dalmatinova Biblija", je izdal protestantski duhovnik Jurij Dalmatin leta 1584. Ta prevod je imel pomemben vpliv na razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Uvedel je absolutistični režim, ki je pomenil, da je kralj imel popolno oblast nad državo in njenimi ljudmi. Ludvik je želel, da bi bila Francija najbolj prestižna in vplivna država na svetu, zato je pospeševal kolonizacijo in razširjanje francoske kulture ter financiral umetnike, kot so Moliere, Racine in Lully. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki se je borilo proti obskurantizmu in poudarjalo pomembnost razuma, znanosti, svobode in enakosti. Glavni cilj razsvetljenstva je bila modernizacija družbe in države, odprava tradicionalnih hierarhij ter uvedba racionalnega mišljenja in znanstvene metode. Ideje razsvetljenstva so imele pomembno vlogo pri nastanku ameriške in francoske revolucije, ki sta prinesli demokratične spremembe in uvedbo sodobnih ustavnih sistemov. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do 1780. Med njenim vladanjem se je Avstrija spopadala s številnimi izzivi, kot so bile vojne, pomanjkanje denarja in reforme. Marija Terezija je bila znana po svoji reformni politiki, med katero je uvedla številne spremembe na področju zdravstva, izobraževanja in pravnega sistema. Poleg tega je bila zelo naklonjena kmetom in se je trudila, da bi izboljšala njihove razmere. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji v drugi polovici 18. stoletja in se razširila po Evropi in ZDA v 19. stoletju. Revolucijo so sprožile nove tehnološke inovacije, kot so izum parnega stroja, izboljšave v proizvodnji tekstila in novi načini transporta, ki so vodili do razvoja tovarn in novih oblik delovnih mest.
Med pomembnimi posledicami prve industrijske revolucije so bili razvoj množične proizvodnje, povečanje produktivnosti, rast mest in urbanizacija itd.. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki se je rodil leta 1769. Postal je znan po svojih vojaških dosežkih in kot eden od voditeljev Francije med francosko revolucijo. Leta 1799 se je izstrelil v politično moč in postal prvi konsul, leto kasneje pa cesar Francoske. Med svojim vladanjem je Napoleon uvedel številne reforme, kot so uvedba kodeksa civilnega prava, centralizacija politične moči, ustanovitev izobraževalnih ustanov, modernizacija gospodarstva in uvedba sekularizacije. -
NASTANEK ZDA
ZDA so bile ustanovljene leta 1776 po odcepitvi od Velike Britanije. To se je zgodilo kot posledica dolgoletnih političnih in gospodarskih sporov med britanskimi kolonijami v Severni Ameriki in britansko kraljevo oblastjo.
Na drugi strani Atlantika so se kolonisti počutili prikrajšane in izkoriščane s strani Britancev, ki so jim vsiljevali nove davke in omejitve. Kolonisti so se začeli organizirati in zahtevati večjo avtonomijo ter demokratične pravice. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bila pomembna politična in družbena prelomnica v francoski zgodovini. Revolucija se je začela zaradi nezadovoljstva francoskega ljudstva z absolutistično oblastjo francoske monarhije in njenega sistema privilegijev. Med revolucijo so bile sprejete številne reforme, ki so vključevale odpravo starodavnih privilegijev plemstva in duhovščine, uvedbo enakih davkov za vse državljane in uvedbo ljudske suverenosti kot temelja za politično oblast. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
lirske province so bile francoska provinca, ki je obstajala med leti 1809 in 1813. Napoleon je ustanovil Ilirske province, da bi konsolidiral svojo oblast na območju današnje Slovenije, Hrvaške in dela Bosne in Hercegovine. Načrt je vključeval tudi francosko upravo, uvedbo novih zakonov in ustanovitev univerz. Ilirske province so postale eden izmed najbolj modernih in naprednih delov Evrope v tistem času. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich med leti 1815 in 1848. Sistem je bil zasnovan na ideji o ohranjanju politične stabilnosti v Evropi, ki se je pojavila po napoleonskih vojnah. Metternich je zagovarjal načela absolutne monarhije, kjer je bila oblast koncentrirana v rokah monarha, in idejo o svetovnem redu, kjer so vse evropske države delovale skupaj za ohranjanje miru in stabilnosti. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres svete alianse je bil mednarodni dogodek, ki se je odvijal v Ljubljani leta 1821. Sodelovali so predstavniki vlad Avstrije, Rusije in Prusije, ki so se zbrali, da bi okrepili svoje politične vezi in preprečili morebitne politične spremembe. Na kongresu so se udeleženci strinjali, da je potrebno ohraniti obstoječe monarhije in preprečiti širjenje liberalnih idej, ki so se pojavile po francoski revoluciji. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času njegovega vladanja je Avstrija doživela številne politične, gospodarske in družbene spremembe. V zgodnjih letih svojega vladanja je bil Franc Jožef vpleten v vojne s Sardinijo, Francijo in Prusijo, ki so se končale s porazom Avstrije. Franc Jožef je izvajal politiko centralizacije in avtokracije, kar je pripeljalo do nezadovoljstva v družbi. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov se nanaša na obdobje političnih prevratov in narodnih gibanj v Evropi, ki se je začelo leta 1848 in je trajalo do leta 1849. V tem obdobju so se v večini evropskih držav pojavili liberalni in nacionalni gibanji, ki so se borili za politične in državne spremembe. V Sloveniji je bilo to obdobje zaznamovano z gibanjem za narodno osvoboditev in združitev Slovencev v eno politično celoto. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski politik Alexander von Bach med letoma 1849 in 1859. Sistem je bil zasnovan na ideji o centralizirani državni oblasti, kjer je bila oblast koncentrirana v rokah cesarja in njegovih uradnikov. Bach je uvedel številne represivne ukrepe, kot so omejitev svobode tiska, prepoved političnih zborovanj in ustanavljanja političnih strank.Pod njegovim vodstvom je bila ustanovljena tudi tajna politična policija. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in se nadaljevala v prvo polovico 20. stoletja. Ta revolucija se je osredotočila na razvoj nove tehnologije, kot so notranje izgorevalne motorje, električno energijo, telekomunikacijske naprave in nove materiale.Pomembne posledice druge industrijske revolucije so bile večja produktivnost, rast industrije, razvoj avtomobilskega in letalskega prometa, ter nadaljnji razvoj mest in urbanizacija. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Nastanek Kraljevine Italije se je začel v drugi polovici 19. stoletja in je bil posledica gibanja za združitev italijanskih ozemelj v eno državo. Vodilni predstavniki tega gibanja so bili Giuseppe Garibaldi, Camillo di Cavour in Giuseppe Mazzini. Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861, ko so se združile večine italijanskih ozemelj, vključno s Sardinijo, Lombardijo, Benečijo, Emilijo-Romagnjo in večino Papeške države. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna, ki je trajala od leta 1861 do 1865, je bila ena najbolj krvavih in razdiralnih vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Vojna je bila posledica globokega razkola med severnimi in južnimi državami glede vprašanja suženjstva. Severne države so bile proti suženjstvu in zagovarjale idejo o svobodi za vse, medtem ko so bile južne države, ki so bile predvsem kmetijske in odvisne od delovne sile sužnjev, za ohranitev suženjstva. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 kot dvojna monarhija, ki je združevala Avstrijo in Madžarsko. Nastanek države je bil posledica političnih in nacionalnih pritiskov, ki so se v Avstriji pojavljali v drugi polovici 19. stoletja.Avstro-Ogrska je bila multikulturna in večjezična država, ki je vključevala več narodov in ozemelj, med drugim tudi Slovenijo. Kljub začetnemu upanju na uspešno sožitje in stabilnost, pa so se v državi kmalu pojavile notranje napetosti in konflikti. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nastanek Nemškega cesarstva sega v leto 1871, ko so se v Versaillesu končale vojne med Prusijo, ki je vodila zavezništvo severnonemških držav, in Francijo. Vojne so bile posledica prizadevanj za združitev Nemčije pod vodstvom Prusije in proti francoskemu imperializmu. Po zmagi v vojnah je bil ustanovljen Nemški nacionalni parlament, ki je bil sestavljen iz predstavnikov vseh nemških držav. -
Period: to
29. 3. 1874–26. 7. 1934 -> RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general in politik, znan po svoji vlogi pri obrambi slovenskega ozemlja na Koroškem med plebiscitom leta 1919. Velja za enega ključnih likov v slovenski zgodovini. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Leta 1914 je atentator ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je sprožilo verižno reakcijo dogodkov in povzročilo začetek Prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Med letoma 1914 in 1918 je potekala globalna vojna, v kateri so se spopadle glavne evropske sile. Vojna je povzročila ogromno žrtev in spremenila politično, socialno in gospodarsko krajino v svetu. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Med Prvo svetovno vojno je na ozemlju med Italijo in Avstro-Ogrsko potekala dolgotrajna vojaška fronta, imenovana Soška fronta. Obe strani sta se spopadali za nadzor nad goratim terenom v tej regiji. -
RUSKA REVOLUCIJA
Leta 1917 je v Rusiji potekala revolucija, ki je privedla do padca carske vlade in vzpona komunistične oblasti. Revolucija je pomembno vplivala na razvoj 20. stoletja in oblikovanje Sovjetske zveze. -
Period: to
SODOBNOST
Moderna doba je obdobje zgodovine, ki sledi novemu veku. V tem času so se pojavile pomembne družbene, politične in gospodarske spremembe, ki so oblikovale sodobni svet. Med temi spremembami so bile industrijska revolucija, ki je prinesla velike spremembe v proizvodnji in transportu, družbene revolucije, ki so povečale pravice delavcev in žensk, ter demokratične revolucije, ki so vodile k ustanovitvi modernih držav. V tem času so bile razvite tudi nove tehnologije npr. letala, računalniki itd.. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. Kasneje se je preoblikovala v Kraljevino SHS in nato v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je bila ustanovljena leta 1929 kot preoblikovana oblika Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kasneje se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, ki je obstajala do druge svetovne vojne. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Po koncu Prve svetovne vojne se je leta 1919 v Parizu odvijala mirovna konferenca, na kateri so bile določene pogoji za mir in oblikovanje novega svetovnega reda. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Obdobje po koncu Prve svetovne vojne, predvsem v 20. letih, je bilo zaznamovano z gospodarsko rastjo, kulturnim preporodom in družbenimi spremembami v mnogih državah. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila podpisana leta 1920 po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko. Pogodba je določila novo mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS/Jugoslavijo, vključno z določitvijo meje v Prekmurju. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo leta 1920, da bi določili, ali bo določen del avstrijske Koroške ostal pri Avstriji ali se pridružil Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Rezultat je bil, da je večina ozemlja ostala pri Avstriji. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Voditelj Sovjetske zveze, Josif Stalin, je vladal s totalitarno roko med leti 1924 in 1953. Stalinizem je bil zaznamovan z močno centralizacijo oblasti, represijo in masovnimi političnimi čistkami. -
Period: to
30. 10. 1922–3. 9. 1943 -> FAŠIZEM V ITALIJI
V 20. stoletju se je v Italiji razvil fašizem pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašistična stranka je vzpostavila avtoritarno oblast, ki je vplivala na politično dogajanje v Italiji in drugje. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Leta 1929 je izbruhnila huda gospodarska kriza, ki se je razširila po vsem svetu. Kriza je povzročila brezposelnost, bankrote in revščino ter imela pomembne politične posledice. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Adolf Hitler je v 30. letih prejšnjega stoletja vzpostavil nacistično oblast v Nemčiji. Nacizem je bil zaznamovan z rasizmom, totalitarizmom in agresivno zunanjo politiko, kar je vodilo v izbruh druge svetovne vojne. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Med letoma 1936 in 1939 je v Španiji potekala državljanska vojna med republikanci in nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Ta konflikt je bil prelomni dogodek pred izbruhom druge svetovne vojne. -
Period: to
1. 9. 1939–3. 9. 1945 -> DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila globalni spopad, ki je potekal med letoma 1939 in 1945 med zavezniškimi silami (vključno z Jugoslavijo) ter osi silami (vključno z nacistično Nemčijo, Italijo in Japonsko). Vojna je imela obsežen vpliv na svetovno zgodovino in prinesla velike spremembe na političnem, družbenem in gospodarskem področju. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941, ko so osi sile (Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija) napadle in razdelile ozemlje Jugoslavije. Napad je bil del širšega načrta Hitlerjeve vojne ekspanzije v Evropi. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila federativna država na Balkanu, ki je obstajala med letoma 1918 in 2003. Sestavljala jo je več narodov, med drugim Slovenci, Hrvati, Srbi, Bosanci in Črnogorci. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 kot mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje mednarodnega miru, varnosti in sodelovanja med državami. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je politični in ideološki konflikt med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki po drugi svetovni vojni. Spanje je trajalo od približno leta 1947 do razpada Sovjetske zveze leta 1991 in je zaznamovalo globalno politično podnebje. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila oboroženi spopad med letoma 1950 in 1953 med Severno Korejo (podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo) ter Južno Korejo (podprto z Združenimi narodi, predvsem ZDA). Konflikt se je končal s premirjem in obstojem delitve Korejskega polotoka. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska integracijska organizacija, ki je združevala več držav za skupno upravljanje premoga in jekla. Predhodnica današnje Evropske unije. -
5. 10 1954 -> LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil dogovor, podpisan leta 1954, med Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki je določal status in neodvisnost Avstrije po drugi svetovni vojni. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki so se odločile ne pridružiti se niti vzhodnemu bloku niti zahodnemu bloku med hladno vojno. Gibanje je zagovarjalo politiko nevmešavanja, suverenosti in mednarodne solidarnosti. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot nadaljevanje ESKPJ. EGS je vzpostavila skupni trg med državami članicami, s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in delovne sile. -
1962 -> KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bil politični in vojaški spopad leta 1962 med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi postavitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je povzročila veliko napetost in skoraj vojaški spopad med dvema supersilama, vendar se je končala s pogajanji in umikom raket. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bila dolgotrajen konflikt med letoma 1955 in 1975 med komunistično Severno Vietnamom in južnovietnamsko vlado (podprto s ZDA). Vojna je imela velik vpliv na družbo in politiko tako v Vietnamu kot tudi na mednarodni ravni. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je astronavt Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na Lunino površje med vesoljsko misijo Apollo 11. Ta dosežek je predstavljal mejnik v zgodovini človeškega raziskovanja vesolja. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini (takratna Sovjetska zveza). Ta nesreča je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, ki je imela resne posledice za okolje in zdravje ljudi. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so se zgodile v Sloveniji leta 1990 po večletnem enopartijskem sistemu v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije. Te volitve so prinesle večstrankarski politični sistem in začetek demokratičnih sprememb v družbi. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 in je označila začetek procesa osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Deklaracija je potrdila politično neodvisnost in suverenost Slovenije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990 in je bil glasovanje o neodvisnosti Slovenije od Jugoslavije. Večina volivcev se je izrekla za osamosvojitev, kar je pripeljalo do razglasitve samostojne države Slovenije. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa v Sloveniji po osamosvojitvi, ki sta omogočila prehod iz socialističnega gospodarskega sistema v tržno gospodarstvo. Denacionalizacija se je nanašala na vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času socializma, lastnikom, medtem ko je privatizacija pomenila preoblikovanje družbenega lastništva v zasebno lastništvo. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Slovenije se je zgodila 25. junija 1991, ko je slovenski parlament sprejel ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti, ki je označila formalni korak k osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila oboroženi konflikt med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) junija in julija 1991. Konflikt je bil del procesa osamosvajanja Slovenije in se je končal z umikom JLA ter mednarodnim priznanjem samostojnosti Slovenije. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ustava je postavila pravno podlago za demokratično ureditev Slovenije kot samostojne in neodvisne države. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združenost evropskih držav, ki je nastala kot naslednica EGS. EU si prizadeva za tesnejše politično in gospodarsko povezovanje med državami članicami. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v NATO se je zgodila 29. marca 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Severnoatlantske zveze. Ta korak je pomenil krepitev varnostnih in obrambnih zavezništev Slovenije z drugimi članicami NATO. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Slovenije k Evropski uniji se je zgodila 1. maja 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Ta korak je pomenil politično in gospodarsko integracijo Slovenije v evropsko skupnost ter uživanje koristi članstva v enotnem trgu in drugih evropskih politikah. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop Slovenije v euroobmočje se je zgodil 1. januarja 2007, ko je Slovenija uvedla evro kot uradno valuto. To je omogočilo enotno monetarno politiko in olajšalo gospodarsko sodelovanje z drugimi članicami euroobmočja. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je močno prizadela tudi Slovenijo. Kriza je povzročila upad gospodarske aktivnosti, povečanje brezposelnosti in finančne težave. Slovenija je morala sprejeti ukrepe za obvladovanje krize in okrevanje gospodarstva. -
Period: to
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19, ki se je začela decembra 2019, je postala globalna pandemija, ki je prizadela tudi Slovenijo. Virus SARS-CoV-2 je povzročil širjenje bolezni COVID-19, kar je privedlo do zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic ter zahtevalo uvedbo ukrepov za zajezitev širjenja virusa in zaščito prebivalstva.
