-
Period: 10,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.V tem obdobju so se ljudje razvili iz lovcev in nabiralcev v kmetovalce, izdelovali so orodja in orožja iz kamna in kosti ter razvili prvotno obliko umetnosti. Med najbolj znanimi dogodki prazgodovine so izum ognja, razvoj prve kovine (baker), gradnja prvih naselbin ter prve civilizacije, kot sta bili egipčanska in mezopotamska. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so nastale pred približno 5000 leti v Mezopotamiji in Egiptu, ko so se ljudje začeli naseljevati v velikih mestih in razvijati zapletene družbene, politične in gospodarske sisteme. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek je obdobje zgodovine, ki se je začelo s pojavom pisave okoli leta 3500 pr. n. št. in trajalo do padca Rimskega cesarstva leta 476 n. št. V tem obdobju so se razvile nekatere najbolj znane civilizacije, kot so bili Grki, Rimljani in Kitajci, ki so pustili velik vpliv na svetovno kulturo. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli 2200 pr. n. št. in trajalo do pojava grških epskih pesmi Iliade in Odiseje okoli 800 pr. n. št. V tem obdobju so se na grškem ozemlju razvijale različne kulture, kot so bile minojska in mikenska kultura. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je obdobje v grški zgodovini, ki se je začelo okoli leta 1100 pr. n. št. in trajalo do približno 800 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z gospodarskim in družbenim propadom ter izgubo pisave in kulturnih dosežkov. Velika kraljestva, kot so bila minojska in mikenska, so propadla. Grki so se razselili po manjših naselbinah in hribčkih, kjer so živeli v revščini. Med tem obdobjem so se oblikovali tudi miti in legende, ki so kasneje postali del grške mitologije. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Grki so se začeli združevati v majhne mestne države, ki so imele svoj lasten politični sistem in zakone. Te države so se med seboj razlikovale po kulturi, jeziku in običajih, a so se po drugi strani tudi povezovale skozi različne politične in gospodarske zveze. Grški polisi so pustili velik vpliv na razvoj zahodne civilizacije in so bili znamenje državne neodvisnosti in politične samostojnosti v antičnem svetu. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
To obdobje je bilo zaznamovano z razvojom trgovine, umetnosti, literature in filozofije. V arhaični Grčiji so se odvijale tudi pomembne politične in vojaške zgodbe, kot je bila grško-perzijska vojna. Grki so razvijali demokracijo in državljanske pravice, ki so postali temelji sodobne politike. Na koncu arhaične dobe se je Grčija soočila z notranjimi političnimi in socialnimi napetostmi, ki so napovedovale prehod v naslednje obdobje - klasično Grčijo. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Rim je bil ustanovljen po predaji okoli leta 753 pr. n. št. na območju, ki ga danes imenujemo Srednja Italija. Po legendi sta Rim ustanovila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast. Rimska naselbina se je postopoma širila in se razvijala v močno mestno državo, ki je osvojila sosednje etruščanske in latinske skupnosti ter začela širiti svojo oblast po celotni Sredozemski regiji.
You Tube video: https://www.youtube.com/watch?v=Z9l7zCOdNNQ&ab_channel=Zgodovinanakratko -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska Republika
Rimska republika je bila obdobje v zgodovini Rima, ki je trajalo od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. V tem obdobju je bila Rimsko območje razdeljena na dve veji oblasti: senat in ljudstvo, ki sta se ukvarjali z upravljanjem mesta in vojske. Rim je v času republike doživel velik vojaški uspeh, saj je podrl sosednje mestne države in širil svojo oblast po celotni Sredozemski regiji. Ampak so politične nestabilnosti vodile v prehod iz rimske republike v rimsko cesarstvo. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je obdobje v zgodovini antike, ki se je začelo okoli leta 500 pr. n. št. in končalo s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. Med klasično dobo so se Grki uspešno uprli perzijskim invazijam, ki so poskušale zavzeti njihove polise in širšo regijo. Vendar so bile med polisi pogoste vojne in konflikti, ki so pripeljali do politične nestabilnosti in do predaje Grčije makedonskemu kralju Aleksandru Velikemu. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bili vojaški spopadi med Grki in Perzijci v petem stoletju pr. n. št. Perzijski kralj Darej I. in njegov sin Kserks I. sta skušala osvojiti Grčijo, vendar so Grki pod vodstvom Aten in Sparte uspeli premagati Perzijce in preprečiti njihovo invazijo. Grško-perzijske vojne so pomembno vplivale na zgodovino Grčije in sveta ter spodbudile razvoj grške kulture in civilizacije. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je vladal od leta 336 pr. n. št. do svoje smrti. Med svojim vladanjem je osvojil ogromna ozemlja, vključno z Egiptom, Perzijo in del Indije. Ustvaril je eno največjih imperijev v zgodovini Bil je znan kot izjemen vodja ter začetnik helenizacije, ki je širila grško kulturo po njegovem imperiju. Njegova smrt pri 32 letih je privedla do razpadanja njegovega imperija in nadaljnjih vojn za oblast. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je bilo obdobje zgodovine Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se končalo z vzponom Rimskega imperija okoli leta 30 pr. n. št. Helenistično obdobje je bilo zaznamovano s številnimi vojnami med različnimi nasledniki Aleksandra Velikega in oblikovanjem novih političnih sistemov, kot so helenistične monarhije.Helenistična Grčija je bila pomembna tudi za nadaljnji razvoj zahodne civilizacije in kulture. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Kartagina je bila pomorska sila na severni obali Afrike, ki je imela številne kolonije po Sredozemlju,
Prva punjska vojna:
-Spor nad ozemljem Sicilije
-Končala z rimsko zmago
Druga punjska vojna:
-Posledica Kartaginega povezovanja z iberskim plemičem
-Vodil vojsko prek Alp v Rim
Tretja punska vojna:
-Končala s popolno uničenjem Kartagine in njenih kolonij. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimsko Grčijo obravnavamo kot obdobje, v katerem se je grška kultura in filozofija še naprej razvijala pod vplivom rimskega vladanja, kar je ustvarilo kombinacijo grškega in rimskega vpliva v tem obdobju.
V tem obdobju so bili znani veliki grški filozofi, kot sta bila Epikur in stoik Zenon, pa tudi zgodovinarji, kot je bil Polybius, ki je podrobno opisal rimske osvojitve Grčije. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisec, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Najbolj znan je po svojih vojaških podvigih, ki so mu omogočili, da je postal eden najvplivnejših v Rimskem imperiju. Leta 44 pr. n. št. je bil imenovan za diktatorja za nedoločen čas, kar je sprožilo odpor med drugimi rimskimi politiki. Cezar je bil ubit na Senatu v Idi marčevski istega leta. Bil je tudi pisec zgodovinskih in filozofskih del, med drugim je napisal tudi komentarje o vojaških kampanjah, -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavian Avgust
Gaj Oktavijan August je bil prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Pred tem je bil Oktavijan sin nečaka Julija Cezarja in je postal del drugega rimskega triumvirata po smrti Cezarja. V svojem obdobju je August uspel razširiti rimski imperij ter uvesti številne reforme, kot so bile vzpostavitev stalne vojske, reforma davčnega sistema in izboljšanje infrastrukture. August je prav tako bil velik podpornik umetnosti in kulture. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo s prihodom prvega cesarja Oktavijana Avgusta leta 27 pr. n. št. in se končalo leta 476 n. št., ko je padlo Zahodno rimsko cesarstvo. V tem času so bile vzpostavljene številne pomembne institucije, kot so bile senat, vojska in upravna struktura, ki so zagotavljale učinkovito vodenje države. Rimsko cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in organizaciji ter po širjenju svojega ozemlja po vsem Sredozemlju in Evropi. -
1 CE
Začetek krščanstva
Začetek krščanstva je povezan z življenjem in naukom Jezusa Kristusa, ki je v Palestini v prvi polovici 1. stoletja oznanjal svoje učenje. Po njegovi smrti in vstajenju so se njegovi učenci začeli širiti po svetu in oznanjati krščansko vero. Krščanstvo se je najprej razširilo po Judeji in Galileji, nato pa po celotnem Rimskem cesarstvu.Krščanstvo je v naslednjih stoletjih postalo vodilna religija v Evropi in pomembno kulturno, družbeno in politično gibanje. -
324
Rimski Imperij se razdeli na Z in V del
Rim se je razdelil na vzhodni in zahodni del v 4. stoletju n. št. po odločitvi cesarja Dioklecijana, da bo Rimsko cesarstvo lažje upravljal, če bo oblast delil z drugim cesarjem.
Vzhodni del je imel prestolnico v Konstantinoplu (današnji Istanbul), zahodni del pa je obdržal Rim kot svojo prestolnico.
Obe polovici sta bili povezani s skupno kulturo, jezikom in verovanjem, ampak so se njuni politični, družbeni in gospodarski interesi razlikovali. -
Period: 324 to 1458
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodno rimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. Središče Bizantinskega cesarstva je bilo Konstantinopel. Bizantinsko cesarstvo je doživelo vrsto vojn in spopadov z drugimi narodi, vključno z Arabci, Perzijci in križarji. Padlo je leta 1453, ko je bil Konstantinopel osvojen s strani Osmanov. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod cesarjem Konstantinom Velikim v 4. stoletju. Po legendi naj bi se cesar Konstantin pred bitko pri Milvijskem mostu leta 312 n. št. spreobrnil v krščanstvo, kar naj bi mu prineslo zmago. Nato je Konstantin uvedel številne reforme in ukrepe, ki so omogočili postopno sprejemanje krščanstva kot uradno vero v Rimskem cesarstvu. Cesar Teodozij I. je izdal edikt, ki je krščanstvo razglasil za uradno državno religijo v Rimskem cesarstvu. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega Cesarstva
Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju, potem ko so ga napadli germanski plemenski narodi, kot so Huni, Goti in Vandalci .Leta 476 n. št. je zadnjega zahodnega cesarja Romula Augusta odstavil germanski vojskovodja Odoaker, ki je končal zahodnorimsko cesarstvo in s tem začel obdobje zgodnjega srednjega veka v Evropi. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki obsega približno tisočletje od padca Zahodnega rimskega cesarstva do začetka renesanse v 15. stoletju. Značilno je z zmanjšanjem vloge centralnih državnih institucij in vzponom lokalnih vladarjev, kot so kralji, plemiči in duhovniki. Cerkev je postala pomembna družbena sila, saj je bila glavni nosilec kulture, izobraževanja in duhovnega življenja. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski vladar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Postal je znan predvsem po svojih prizadevanjih za obnovo rimskega cesarstva in širjenju bizantinskega ozemlja. Justinijan je tudi vodil vojne za širitev ozemlja in uspel je obnoviti nekdanje ozemlje Rimskega cesarstva, kot so severna Afrika, Sicilija in Italija. -
622
Začetek Islama
Islam se je začel v 7. stoletju v Meki, ko je prerok Mohamed prejel prva razodetja od Boga. Mohamed je nadaljeval z oznanjanjem islamske vere, ki jo je sprejelo vse več ljudi. Islamska vera temelji na verovanju v enega samega Boga in na izpolnjevanju petih stebrov vere, ki vključujejo molitev, zakolnino, post, veroizpoved in romanje v Meko.Mohamed je umrl leta 632, a so njegovi nasledniki, imenovani kalifi, nadaljevali z izvajanjem njegovega učenja in širjenjem islamske vere. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je nastala v 7. stoletju na ozemlju današnje Slovenije. Kneževina je bila ustanovljena pod vodstvom kneza Karanta, po katerem je tudi dobila ime. V času svojega obstoja je Karantanija ohranila svojo samostojnost in kulturo. Upirala se je tudi vojaškim pohodom sosednjih ljudstev, kot so bili Avstrijci, Bavarci in Langobardi. -
Period: 711 to 1492
Rekontvista
Rekonkvista je bila obdobje trajajočega spopada med krščanskimi kraljestvi na Iberskem polotoku in močnim islamskim kalifatom, ki je trajalo od 8. do 15. stoletja. Na eni strani so bili kristjani, ki so se borili, da bi si povrnili ozemlja, ki so jih izgubili pod islamsko vladavino, na drugi strani pa so bili muslimani, ki so skušali širiti svoj vpliv in nadzor nad območjem. To obdobje je pustilo pomemben pečat na zgodovini Španije in Portugalske ter oblikovalo identiteto iberijskega polotoka. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja leta 800 označuje začetek obdobja, imenovanega karolinško cesarstvo. Karl je bil frankovski kralj, ki je svoje ozemeljske posesti širil po Evropi. Njegovo kronanje za cesarja je pomenilo ponovno vzpostavitev cesarstva po propadu zahodnega rimskega cesarstva. -
1054
Velika shizma
Velika shizma je bil dogodek v 11. stoletju, ko se je krščanska cerkev razcepila na Vzhodni in Zahodni del. Glavni vzrok za shizmo je bilo nesoglasje glede uporabe filioque v Credo molitvi, ki govori o Svetem Duhu. Vzhodna cerkev je postala pravoslavna cerkev, Zahodna cerkev ostane katoliška cerkev, -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile niz vojaških pohodov, ki so jih med letoma 1096 in 1270 organizirali krščanski voditelji z namenom osvoboditve Jeruzalema in drugih svetih krajev. V prvem križarskem pohodu so krščanski vojaki osvojili Jeruzalem, vendar so ga kasneje muslimani ponovno osvojili. V drugem križarskem pohodu so se križarji usmerili proti Konstantinoplu in jo za kratek čas tudi zasedli. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem je gibanje, ki se je v 14. in 15. stoletju pojavilo v Italiji in ki je poudarjalo pomen razuma, človeškega dosežka in znanosti.
Renesansa je bilo obdobje v 14. do 17. stoletju, ki se je začelo v Italiji in se širilo po Evropi. V tem obdobju so umetniki, pisatelji in znanstveniki obudili zanimanje za antično kulturo in se osredotočili na posnemanje narave in človeškega telesa. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili pomembna srednjeveška plemiška rodbina na Slovenskem, ki je vladala v 14. in 15. stoletju. Med njimi sta bila najbolj znana Herman II. in Friderik III., ki je postal tudi cesar Svetega rimskega cesarstva. Njihovo vlogo na slovenskem ozemlju je moč čutiti še danes, predvsem zaradi številnih gradov in drugih arhitekturnih spomenikov, ki so jih postavili. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila izjemno smrtonosna bolezen, ki je v 14. stoletju prizadela Evropo, Azijo in Afriko. Bolezen se je hitro širila, saj so ljudje živeli v tesnih stikih in niso imeli higiene. Epidemija kuge je imela pomembne socialne, ekonomske in kulturne posledice za evropsko družbo. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili serija invazij s strani osmanskega cesarstva na Evropo v 14. in 15. stoletju. Osmanski Turki so zavzeli in okupirali Balkanski polotok, predvsem današnjo Bolgarijo, Grčijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Njihov vpliv se je raztezal tudi na Sredozemlje, kjer so imeli veliko pomorsko moč in so ogrožali trgovske poti. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja se je zgodil v 15. stoletju in predstavlja enega ključnih mejnikov v zgodovini človeštva. Johann Gutenberg je iznašel prvi tiskarski stroj z gibljivimi kovinskimi črkami, kar je omogočilo hitro in učinkovito razmnoževanje knjig ter drugih tiskovin. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je Mehmed II. Osman, sultan Otomanskega cesarstva, s svojo vojsko zavzel mesto in s tem končal več kot tisoč let trajajočo vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Po zavzetju mesta je Mehmed II. preimenoval Konstantinopol v Istanbul in tako je bila ustanovljena nova osmanska prestolnica. To je bil pomemben dogodek, ki je pomenil konec Vzhodnega rimskega cesarstva in začetek osmanske vladavine nad deli Balkana in Sredozemlja. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmetje so se zbrali v skupinah, imenovanih tabori, in zahtevali zmanjšanje davkov in kmečkih obveznosti. Kmečki upori so bili običajno krvavo zatrti s strani oblasti, kar je vodilo do še večjega zatiranja kmetov in povečanja socialnih razlik. Najbolj znan kmečki upor na ozemlju današnje Slovenije je bil kmečki upor leta 1515, imenovan tudi Ajdovska vstaja. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bilo pomembno zgodovinsko dogajanje, ki je odprlo vrata novim kolonizacijam, širjenju krščanstva in globalni trgovini. Odkritje Amerike je imelo pomembne posledice za Evropo in svet, saj so se po njem začele kolonizacije, ki so imele velik vpliv na politiko, kulturo, trgovino in naravo. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 15. stoletju z odkritjem Amerike in končalo 18. stoletja z ameriško in francosko revolucijo. Značilno je bilo začetek velikih geografskih odkritij in razvoj pomorskega prometa, ki so vodili do globalne trgovine in ekspanzije evropskih kolonij v Afriki, Aziji in Ameriki. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo obdobje verske reforme, ki je potekalo v 16. stoletju in se je začelo z objavo Martinovega 95 tezna vratah wittenberške cerkve leta 1517. Reformacija je močno vplivala na Evropo in svet, in njene posledice so vidne še danes. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bila Abecednik in katekizem. Abecednik, tiskan leta 1550 v Tübingenu je bil prva slovenska abeceda, ki je vsebovala latinico in glagolico ter je omogočala učenje branja in pisanja slovenskega jezika. Katekizem, tiskan leta 1550 v Wittenbergu pa je bil prvo slovensko versko besedilo, ki je služilo kot učno gradivo za krščansko verovanje in moralno življenje. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo Svetega rimskega cesarstva. Mir je priznal uradno priznanje protestantske vere in pravico protestantskih knezov, da izberejo vero za svoje ozemlje. Mir je začasno omilil versko napetost v cesarstvu, vendar so se verski spori nadaljevali in vodili do nadaljnjih konfliktov, kot so tridesetletna vojna v 17. stoletju. -
Prva slovenska slovnica in prevod Biblije v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bil Abecednik napisan v letu 1550. Njen avtor je bil protestantski duhovnik Primož Trubar. Trubar je tudi leta 1561 izdal tudi prvi prevod Nove zaveze v slovenščino, ki ga je imenoval Cerkveni Škofjeloški pasijon. Leta 1583 je Trubarjev učenec Jurij Dalmatin izdal prvi celovit prevod Svetega pisma v slovenščino, ki ga je naslovil Biblija. -
Period: to
Ludvik XIV in absolutizem
Ludvik XIV, znan tudi kot Sončni kralj je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Bil je zagovornik absolutistične oblike vladanja, kar pomeni, da je imel popolno oblast in je bil v resnici edini vladar države. Ludvik XIV je uvedel številne reforme in ustanovil različne urade, ki so krepili državo. Ludvik XIV je bil odgovoren za oblikovanje moderne francoske države, njegov absolutizem pa je bil vzor za številne druge evropske monarhije. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v zgodovini zahodne Evrope, ki je trajalo približno od 17. do 18. stoletja. V tem obdobju so bili pomembni razsvetljenci, kot so Voltaire, Montesquieu in Rousseau, ki so pisali o svobodi govora, demokraciji, človekovih pravicah in drugih področjih. Razsvetljenstvo je vplivalo na različna področja, kot so politika, religija, umetnost, znanost in filozofija, ter se širilo po Evropi in svetu. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila habsburška nadvojvodinja in cesarica Svetega rimskega cesarstva od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je ena najmočnejših in najbolj vplivnih žensk v zgodovini Evrope, ki je uvedla številne reforme in pripomogla k modernizaciji Avstrije. Uvedla je obvezno šolanje za otroke v deželah habsburške monarhije, reformo sodstva in ustanovitev novih zakonodajnih organov, reformo cerkve in omejitev njenega vpliva na državne zadeve. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji v drugi polovici 18. stoletja in se razširila po vsem svetu v 19. stoletju. Pomenila je prehod od ročne proizvodnje k strojni proizvodnji in uporabi mehanizacije, kar je omogočilo večjo produktivnost in povečalo obseg proizvodnje. Ključni izumi, ki so prispevali k tej spremembi, so bili parni stroj, tkalski stroj in železniški sistem.
You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=xLhNP0qp38Q&ab_channel=SimpleHistory -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški poveljnik in politik, ki je v začetku 19. stoletja prevzel oblast v Franciji in vladal kot cesar. Napoleon se je uveljavil z zmago v bitki pri Austerlitzu leta 1805 ter zavzel večino Evrope, razen Velike Britanije in Rusije. Razširil je tudi francosko zakonodajo, uvedel civilni zakonik in spodbujal znanost in kulturo. Njegov konec je bil leta 1815 kjer je izgubil bitko pri Waterlooju, ter bil izgnan v otočje Svete Helene. -
Nastanek ZDA
Nastanek Združenih držav Amerike sega v čas konca 18. stoletja, ko se je 13 britanskih kolonij, ki so bile naseljene na vzhodni obali Severne Amerike, odločile za osamosvojitev. Razlog za osamosvojitev je bil v nesoglasjih med kolonisti in britanskim kraljestvom glede pravic, davkov in samouprave. Po osamosvojitvi so ZDA postale republika s predsedniškim sistemom in federalno ureditvijo, ki temelji na ločitvi oblasti na tri veje: izvršilno, zakonodajno in sodno. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila politično gibanje v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki se je začelo z zasedbo Bastilje, simbola kraljevega absolutizma, in je vodilo do padca francoske monarhije in vzpostavitve prve francoske republike. Glavni vzroki revolucije so bili gospodarski, socialni in politični. Revolucija se je končala z vzponom Napoleona Bonaparteja na oblast leta 1799, ki je vodil k obdobju francoskega cesarstva. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je obstajala med leti 1809 in 1813. Zajemale so večino današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne, ter manjši del Srbije in Albanije. Francoski cesar Napoleon Bonaparte je ustanovil Ilirske province, da bi okrepil svoj vpliv na Balkanu in utrdil svojo pozicijo proti Habsburškemu cesarstvu. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich po koncu Napoleonovih vojn. Namen sistema je bil obnoviti in utrditi stare monarhije po Evropi, ki so jih ogrožale demokratične in revolucionarne ideje. Uvedel je politično represijo in omejil svobodo tiska, združevanja in izražanja mnenj. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Kongres svete Alianse je potekal v Ljubljani leta 1821 in se je odvijal med vodilnimi predstavniki Avstrije, Rusije in Prusije. Na srečanju so se dogovarjali o skupnih ukrepih proti širjenju liberalizma in nacionalnih gibanj v Evropi, kar je vključevalo tudi Slovenijo. Ljubljana je bila izbrana kot kraj srečanja zaradi njene lege v bližini Italije, kjer so se takrat že začele razvijati nacionalne ideje. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. V njegovem času so se zgodile pomembne zgodovinske spremembe, kot so bila uvedba parlamentarne demokracije, industrializacija in modernizacija države. Pod njegovim vodstvom je bila sprejeta tudi velika reforma obveznega šolstva, ki je pripomogla k širjenju pismenosti v državi. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bil zgodovinski čas, ko so se v 19. stoletju pojavile nacionalne in liberalne revolucije v Evropi, s katerimi so se poskušale doseči politične in družbene spremembe. V tem času so se pojavile tudi nacionalne ideje v Sloveniji, ki so privedle do ustanovitve Narodne garde in prvega slovenskega tabora leta 1868.
Zedinjena Slovenija je bila ideja, da bi se vsi Slovenci zbrali v enotni državi. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se nanaša na politično obdobje v Avstriji med letoma 1848 in 1859, ki ga je zaznamoval avtoritarni slog vladanja državnega kanclerja Felixa von Schwarzenberga in notranjega ministra Alexandra von Bacha. Na Slovenskem se je v tem času okrepila želja po združitvi v enotno slovensko ozemlje in krepila se je slovenska zavest. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala vse do začetka prve svetovne vojne. Ključni napredek je bil razvoj nove tehnologije, kot so telegraf, telefon, železnice, avtomobil, letalo, parni stroj in električna energija. Z industrijsko revolucijo so se pojavili tudi novi razredi prebivalstva in z njimi povezani socialni konflikti. -
Nastanek Kraljevine Italije
Nastanek Kraljevine Italije je bil proces, ki se je začel v drugi polovici 19. stoletja. Glavna gonilna sila združevanja je bilo severnoitalijansko kraljestvo Sardinija, ki je imelo v svoji vrsti vizionarskega kralja Viktorja Emanuela II. in politika Camilla di Cavourja.Po številnih vojaških spopadih sosednjih držav in pogajanjih s Francijo so leta 1861 razglasili Kraljevino Italijo, ki se je v naslednjih desetletjih še širila s pridobivanjem novih ozemelj. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila vojna med Severom in Jugom ZDA, ki je potekala med letoma 1861 in 1865. Vojna je bila dolga in krvava ter je zahtevala na tisoče smrtnih žrtev na obeh straneh. Zmagale so severne države in suženjstvo je bilo odpravljeno, kar je bil velik korak naprej v borbi za enakopravnost v ZDA. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske je bil posledica poraza Avstrije v vojni z Italijo leta 1859 in nato v vojni z Prusijo leta 1866. Država je bila sestavljena iz različnih narodnosti in kultur, ter se soočala s številnimi težavami, vključno s socialnimi in nacionalnimi napetostmi, ki so prispevale k njenemu razpadu po prvi svetovni vojni. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila v dvorcu Versailles v Franciji proglasitev Nemškega cesarstva. Cesarstvo je nastalo kot posledica združitve več deset nemških držav pod vodstvom Prusije, ki je pod vodstvom kanclerja Otta von Bismarcka izvedla politično in vojaško enotnost Nemčije. Nemško cesarstvo je predstavljalo močno in enotno državo ter je imelo velik vpliv na dogajanje v Evropi pred prvo svetovno vojno. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, ki je igral pomembno vlogo v zgodovini 20. stoletja v Sloveniji. Najbolj znan je po dogodku v Mariboru leta 1918, ko je prevzel oblast nad mestom in ga s slovenskimi vojaki osvobodil nemške okupacije. Maister je bil tudi pobudnik ustanovitve slovenskega narodnega sveta in prvi poveljnik Slovenske vojske.
You Tube: https://www.youtube.com/watch?v=j-B_EI0ctiI&ab_channel=TVInfodrom -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstrijsko-ogrsko prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ko sta ga ustrelila srbska nacionalista Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović. Atentat je sprožil verižno reakcijo dogodkov, ki so vodili do začetka prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva sveetovna vojna se je odvijala med letom 1914 in 1918. Vojna je bila posledica političnih napetosti, gospodarskih težav in zavezniških sistemov med evropskimi državami. Veliko ljudi je bilo ubitih ali ranjenih, vključno z civilisti. Končala se je s podpisom Versajskega mirovnega sporazuma leta 1919, ki je med drugim določal odškodnine za zmagovalce in razdelitev ozemelj med zmagovalce.
https://www.youtube.com/watch?v=7962PFxv3vU&ab_channel=TVInfodrom -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila ključna bitka prve svetovne vojne, ki se je odvijala med leti 1915 in 1917 na območju Julijskih Alp, vzdlž reke Soče. Na eni strani so se borile sile Avstro-Ogrske, na drugi strani pa Italije, ki je sodelovala na strani Antante. Na koncu je fronta končala brez zmagovalca, saj je bilo podpisano premirje. Soška fronta je imela pomembno vlogo pri razvoju vojaške tehnologije in taktike. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih prevratov v Rusiji leta 1917, ki so končali v padcu carizma in vzpostavitvi Sovjetske zveze. Revolucijo so sprožili gospodarska kriza, visoka inflacija, neuspešne vojne in druge notranje težave. Revolucija je imela velik vpliv na zgodovino 20. stoletja in oblikovala svetovni red.
Yout Tube: https://www.youtube.com/watch?v=Cqbleas1mmo&ab_channel=OverSimplified -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je obdobje, ki ga navadno označujejo zadnje desetletje 20. stoletja in prva desetletja 21. stoletja. Zaznamujejo jo številne družbene, gospodarske in tehnološke spremembe, ki so vplivale na življenja ljudi po vsem svetu. Pomembne spremembe v sodobnem času so na primer globalizacija, digitalizacija, rast svetovnega prebivalstva, vse večji vpliv okoljskih vprašanj, terorizem in vzpon novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in kibernetska varnost. -
Država slovencev, hrvatov in srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena 1. decembra 1918 po razpadu Avstro-Ogrske monarhije in združitvi Južnih Slovanov v novo državo. Narodnega sveta slovenskega naroda, hrvaškega in srbskega naroda, ki so se sestali 29. oktobra 1918 v Zagrebu. Država je bila sestavljena iz več etničnih skupin, ki so govorile različne jezike in imeli različne kulturne značilnosti. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS je bila sestavljena iz različnih narodnosti, med katerimi so bili najštevilčnejši Srbi, Hrvati in Slovenci. Leta 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, ki je obstajala vse do druge svetovne vojne.
Kraljevina Jugoslavija je bila zgrajena na ideji jugoslovanske enotnosti, vendar so bili odnosi med narodi v državi napeti. Jugoslavija je bila znana po svoji neodvisnosti, ki je bila dosežena z izogibanjem vplivu tako Sovjetske zveze kot tudi Zahoda. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne in se je začela januarja 1919 v Parizu. Glavni namen konference je bil oblikovanje mirovnih pogodb med zmagovalci in poraženci ter določitev novega evropskega političnega in teritorialnega reda. Glavni udeleženci konference so bili predstavniki Velike Britanije, Francije, ZDA in Italije, pri čemer so si predstavniki teh držav prizadevali za ohranitev svojih interesov. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Izraz zlata dvajseta leta se nanaša na obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko je Evropa doživljala gospodarsko in kulturno cvetenje. V nekaterih državah so bile dosežene pomembne politične spremembe, kot so ženska volilna pravica in uvedba socialne zakonodaje. Kljub temu so zlata dvajseta leta kmalu prekinila izbruh druge svetovne vojne in s tem se je obdobje končalo. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zmagovalci in Madžarsko po prvi svetovni vojni. Pogodba je bila podpisana leta 1920 v Versaillesu, s čimer se je končala prva svetovna vojna tudi za Madžarsko. Določila je nove meje za Madžarsko, ki je izgubila večino svojih ozemelj. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na ozemlju južne Koroške v Avstriji. Referendum je bil organiziran z namenom, da bi določili, ali se želijo tamkajšnji prebivalci priključiti Avstriji ali Jugoslaviji. Slovenstvo na Koroškem je bilo kljub temu še vedno prisotno, saj so slovenski prebivalci tamkajšnjega območja nadaljevali s svojo kulturno in jezikovno identiteto. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je bila politična ideologija, ki jo je vodil sovjetski voditelj Joseph Stalin v obdobju med leti 1920 in 1950. Represivni ukrepi, kot so masovne aretacije, deportacije in usmrtitve, so bili uporabljeni za ohranitev politične oblasti in za izločanje ideoloških nasprotnikov. Stalinizem je povzročil ogromno trpljenja in smrti med prebivalstvom Sovjetske zveze, hkrati pa je okrepil gospodarsko in politično moč države. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem je politični sistem, ki je nastal v Italiji po prvi svetovni vojni pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašisti so se zavzemali za močno centralizirano državo in avtoritarno vladanje, ki bi bilo sposobno vzpostaviti red in redovnost v družbi. Fašisti so svojo politiko utemeljevali na ideji italijanskega imperializma, ki je vključevala agresivno politiko proti manjšinam in širjenje italijanskega vpliva v državah, ki so bile nekoč del rimskega imperija. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza je bila najhujša gospodarska depresija v zgodovini, ki se je začela v ZDA leta 1929 in se je razširila po vsem svetu. Kriza je nastala zaradi špekulacij na borzi, pretiranega kreditiranja, previsokih obrestnih mer in zmanjšanja potrošnje. Kriza je vplivala tudi na velike družbene spremembe, kot so vzpon fašizma, nacizma in komunizma. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem v Nemčiji je politični in ideološki sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler in njegova stranka nacistov (NSDAP). Hitler je vodil nacistično stranko in počasi pridobival podporo prebivalstva. Nacizem se je zavzemal za idejo o arijski rasi in sovražil Jude ter druge manjšine. Po prevzemu oblasti leta 1933 se je Hitler osredotočil na izgradnjo vojaške moči in agresivno politiko, ki je sprožila drugo svetovno vojno. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1936 in 1939 med republikanskimi in nacionalističnimi silami v Španiji. Vojna se je začela, ko je Francisco Franco na čelu nacionalistične strani izvedel vojaški udar proti demokratično izvoljeni republikanski vladi. Španska državljanska vojna je bila pomemben dogodek v evropski zgodovini in je služila kot preizkus za zavezništva med državami in ideologijami v Evropi pred začetkom druge svetovne vojne. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna se je začela z napadom nacistične Nemčije na Poljsko in se kmalu razširila po Evropi, Aziji in Afriki. Vojna je bila ena najbolj uničujočih in smrtonosnih vojn v zgodovini, saj je umrlo približno 70 milijonov ljudi, vključno z več kot 6 milijoni Judov, ki so bili ubiti v holokavstu. Vojna je končno končala z zmago zavezniških sil. -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil del kampanje Osi med Drugo svetovno vojno, ki je potekala 6. aprila 1941. Nemška vojska, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, se je napotila na jug in se priključila italijanski in madžarski vojski, ki so že vstopile na jug Jugoslavije. V manj kot enem mesecu so Nemci osvojili celotno ozemlje in jugoslovanske sile so se morali predati. Po napadu je bila Jugoslavija razdeljena med zavezniške in osijske sile ter med civilne in vojaške uprave. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila država, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992. Njeno ime je bilo prvotno Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo in kasneje v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Med drugo svetovno vojno je bila okupirana in razkosana, po vojni pa je bila obnovljena pod vodstvom Josipa Broza Tita. Na žalost je v 90. letih prišlo do političnih in etničnih razdorov, ki so privedli do razpada države. -
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne kot mednarodna organizacija za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in ohranjanja svetovnega miru in varnosti. OZN je nadomestila Liga narodov, ki ni uspela preprečiti izbruha druge svetovne vojne, in se je od takrat razvila v pomembno platformo za sodelovanje in reševanje mednarodnih problemov. Danes ima OZN sedež v New Yorku in združuje večino držav sveta. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je bil dolgotrajen politični konflikt med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni, ki se je razvijal vse do konca osemdesetih let. Glavni vzrok za konflikt je bilo nasprotovanje med dvema ideološkima blokoma - kapitalističnim Zahodom, ki ga je predstavljala ZDA, ter komunističnim Vzhodom, ki ga je predstavljala Sovjetska zveza. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je bila vojaški spopad med Severno Korejo, ki so jo podpirale Kitajska in Sovjetska zveza, ter Južno Korejo, ki jo je podpirala Združena države Amerike ter več držav Združenih narodov, ki so oblikovale mednarodne sile pod poveljstvom ZDA. Korejska vojna se šteje za eno najbolj nasilnih in destruktivnih spopadov v 20. stoletju, ki je zahtevala na tisoče življenj in povzročila hude posledice za obe strani. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 z Rimskimi pogodbami, da bi integrirala evropske države na področju premogovništva in jeklarstva. Ustanovitvene države so bile Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. -
Londonski memorandijm
Londonski memorandum je bil dogovor, podpisan 8. avgusta 1954, ki je formaliziral nevtralnost Avstrije in njeno statusno neodvisnost. To je bil pomemben korak v procesu končanja druge svetovne vojne v Evropi in stabilizaciji političnih razmer v regiji. Dogovor je zagotovil, da bo Avstrija ostala nevtralna, državljani pa so dobili pravico do samoodločbe, kar je pomenilo, da so lahko svobodno izbirali svojo politično usmeritev. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je nastalo v času hladne vojne kot skupina držav, ki niso bile članice niti ene od dveh nasprotnih blokov, torej Zahodne in Vzhodne sile. Gibanje je združevalo države iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, ki so si prizadevale za bolj pravično mednarodno ureditev in za reševanje konfliktov na miren način. Vse od njegove ustanovitve je bilo gibanje neuvrščenih pomemben akter v mednarodni politiki, čeprav se je njegov vpliv sčasoma zmanjšal. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe med šestimi državami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska). Namen EGS je bil spodbujanje gospodarskega sodelovanja med državami članicami in vzpostavitev skupnega trga, ki bi omogočal prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza se je zgodila leta 1962, ko so Združene države Amerike odkrile, da Sovjetska zveza gradi jedrsko raketno bazo na Kubi. To je povzročilo izjemno napetost med ZDA in Sovjetsko zvezo ter je pripeljalo svet na rob jedrske vojne. Kubanska kriza je bila ena najbolj nevarnih kriz v zgodovini in je poudarila potrebo po nadaljnjem nadzoru nad jedrskim orožjem ter privedla do nekaterih mednarodnih sporazumov o omejevanju orožja. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je trajala od leta 1955 do 1975 in je bila konflikt med ZDA, ki so podpirale južnovietnamsko vlado, in Vietnamskim ljudskim osvobodilnim frontom (VLOF), ki ga je podpirala Severni Vietnam. Vojna je bila posledica hladne vojne in ideološkega spopada med komunizmom in kapitalizmom. -
Ameriški pristanek na Luni
Ameriški pristanek na Luni naj bi se zgodil 20. julija 1969... -
Jedrska nesreča v Černobilu
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v Ukrajinski Sovjetski socialistični republiki. Med testiranjem jedrskega reaktorja št. 4 v jedrski elektrarni Černobil je prišlo do močne eksplozije, ki je sprostila veliko količino radioaktivnega materiala v okolico. -
Prve večstranske volitve
Prve večstranske volitve so potekale v Sloveniji leta 1990, po več kot 45 letih enostrankarskega sistema v bivši Jugoslaviji. Na teh volitvah so sodelovale politične stranke, ki so se oblikovale po letu 1989, ko je padel Berlinski zid in so se začele demokratične spremembe po vzhodni Evropi. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenija
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Gre za pomemben dokument, ki je označil začetek samostojne poti Slovenije kot suverene države. Deklaracija je pomenila tudi prekinitev vseh političnih vezi s prejšnjo skupno državo, SFRJ, ter je bila ključni korak v procesu osamosvajanja Slovenije. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990 in predstavlja pomemben mejnik v zgodovini Slovenije. Na njem se je odločalo o samostojnosti države in prekinitvi tedanje Jugoslavije. Plebiscit je bil izveden mirno, brez konfliktov, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj države. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bili ključni procesi v tranziciji Jugoslavije v samostojne države. Denacionalizacija je pomenila vrnitev nacionalizirane lastnine nazaj v zasebne roke, medtem ko je privatizacija pomenila preoblikovanje družbenega lastništva v zasebno. Privatizacija je bila v mnogih primerih kritizirana, saj so v procesu lahko nastale nepravičnosti in neenakosti, predvsem zaradi nepoštenih postopkov in korupcije. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila izvedena 25. junija 1991 na seji slovenske skupščine. S tem dejanjem je Slovenija uradno postala samostojna in neodvisna država ter se ločila od Jugoslavije. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi plebiscita o samostojnosti, ki je bil izveden decembra 1990 in na katerem se je več kot 95% glasovalcev izreklo za samostojnost Slovenije. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bila oboroženi spopad med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado v letu 1991, ki se je začel po razglasitvi slovenske neodvisnosti. Vojna za Slovenijo je bila ena od treh vojn, ki so spremljale razpad Jugoslavije. -
Sprejetje slovenske ustave
Slovenska ustava je bila sprejeta leta 1991, kmalu po razglasitvi samostojnosti Slovenije. Ustava je zamenjala prejšnji jugoslovanski ustavni red in določila temeljna načela in vrednote države, kot so demokratičnost, pravna država, človekove pravice in enakost pred zakonom. -
Evropska Unija
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1993 s podpisom Maastrichtske pogodbe in ima sedež v Bruslju. Njena glavna težišča so notranji trg, skupna kmetijska politika, proračun EU, zunanja in varnostna politika, pravosodje in notranje zadeve ter druge skupne politike. EU ima tudi lastno valuto, evro, ki jo uporablja večina držav članic.
https://www.youtube.com/watch?v=3hGeOBam7ug&ab_channel=TVInfodrom -
Vključitev v NATO
Vključitev Slovenije v NATO se je zgodila leta 2004. Slovenija je vstopila v zvezo skupaj z drugimi državami, ki so se pridružile v tem letu. Vključitev je predstavljala pomemben korak za Slovenijo, saj je bila tako priznana kot zanesljiv partner v mednarodni skupnosti. -
Priključitev EU
Priključitev Slovenije k Evropski uniji se je zgodila 1. maja 2004. Slovenija je postala prva država, ki je po razpadu Jugoslavije vstopila v Evropsko unijo. Priključitev se je zgodila po večletnih prizadevanjih in reformah, ki so bile potrebne za uskladitev slovenskega zakonodajnega in gospodarskega sistema s standardi Evropske unije. -
Vstop v Euroobmočje
Vstop Slovenije v euroobmočje se je zgodil 1. januarja 2007, ko je Slovenija postala del skupne evropske valute. To je pomenilo, da je evro postal uradna valuta v Sloveniji in da so bile vse cene in plače ter transakcije izražene v evrih. Vstop v euroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo, ki je okrepil njeno gospodarsko stabilnost in verodostojnost na mednarodni ravni. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza od leta 2008 do 2013 je bila globalna kriza, ki se je začela s finančno krizo v ZDA zaradi hipotekarnih kreditov z nizkimi obrestnimi merami in slabim upravljanjem tveganj s strani bank. Veliko podjetij je šlo v stečaj, brezposelnost se je povečala, povpraševanje po blagu in storitvah se je zmanjšalo, kar je privedlo do upada svetovne gospodarske rasti. Za obvladovanje krize so države sprejele razli,ne ukrepe. -
Epidemija Covid 19
Epidemija Covid-19 je imela pomembne gospodarske posledice, saj so številne države zabeležile padec gospodarske rasti, izgubo delovnih mest in upad svetovne trgovine. Pandemija je še vedno aktualna in njeni učinki se bodo čutili še nekaj časa.