Življenje Marilyn Monroe

  • Rojstvo Norme Jean

    Rojstvo Norme Jean
    Norma Jeane Mortenson, kasneje krščena kot Norma Jeane Baker, se je rodila 1. junija 1926 v losangeleški bolnišnici.
  • Period: to

    Otroštvo ter odraščanje v rejniških družinah

    Mati Gladys je bila čustveno nestabilna ter v slabem ekonomskem ter fizičnem stanju, zato sama ni mogla preživeti dojenčice. Biološki oče ni bil znan. Zato jo je kmalu dala v rejo Albertu in Idi Bolender, ki sta jo vzljubila in jo želela posvojiti, a se Gladys s tem ni strinjala. Redno jo je obiskovala in skušala z njo ohraniti čim več stikov. Mati je doživela psihični zlom. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je ostala, hčere pa ni daala v rejo, temveč je živela v rejniških družinah.
  • Period: to

    Poroka ter prvi zakon z Jamesom Doughertyjem (prvič)

    Ko je bila dovolj stara za poroko, se je odločila, da bo začela živeti svoje življenje. Poročila se je z Jamesom Doughertyjem.Med vojno leta 1944 je James odpotoval na drugi konec sveta. Norma Jeane pa se je zaposlila kot delavka v tovarni za izdelavo letal in padal.
  • Period: to

    Zakon ter ločitev od Jamesa Doughertyja (drugič) ter začetek počasnega vzpona in nastanek Marilyn Monroe

    Nekega dne se je v tovarni pojavil fotograf David Conover, ki je opazil lepoto mlade delavke, ki jo je prepričal, da je primerna za kariero fotomodela in Norma Jeane se je vpisala v agencijo Blue Book Modeling Agency. Dekle je končalo na naslovnicah najbolj branih revij. Opazili so jo tudi filmski mogotci (Fox) in tako so se ji odprla vrata v Hollywood. Leta 1946 se je Norma Jeane ločila od moža Jamesa in popolnoma spremenila življenje. Postala je svetlolaska in zamenjala ime - Marilyn Monroe.
  • Period: to

    Začetek kariere

    Leta 1946 je podpisala še pogodbo z igralsko agencijo. Priložnost je dobila pri studiu 20th Century Fox,kjer so ji ponudili standardno polletno pogodbo, da je ne bi prevzel konkurenčni studio.Leta 1947 je osvojila lento najlepšega kalifornijskega dekleta in istega leta se je začela tudi njena filmska kariera. Sprva je imela le manjše vloge, a leta 1949 je odigrala svojo prvo glavno vlogo v filmu Ladies of the chorus. V tem času se je še učila petj, ples ter igranje, Holywood jo je počasi opazil.
  • Period: to

    Postopen preboj med zvezde (prvič)

    Po tem jo je vzel pod okrilje agent Johnny Hyde, s katerim se je zapletla tudi ljubezensko, a je zavrnila njegovo snubitev. Leta 1950 je dobila še nekaj obrobnih vlog, pa tudi stranski vlogi v dveh kritiško priznanih filmih: drami Vse o Evi in kriminalki Asfaltna džungla.Marca 1951 je bila voditeljica 23. podelitve oskarjev, o njej pa so začele obširneje pisati tudi revije na nacionalni ravni. Tega leta je nastopila v stranskih vlogah v štirih nizkoproračunskih filmih.
  • Period: to

    Preboj med zvezde (drugič)

    Vidno je rastla tudi njena priljubljenost pri občinstvu. V tem času je bila v razmerju z režiserjem Elio Kazanom, krajši čas pa je hodila tudi z igralcem Yulom Brynnerjem in več drugimi zvezdniki. Že v drugem letu po sklenitvi pogodbe je pričela dobivati vodilne vloge in pritegnila pozornost vodilnih osebnosti rumenega tiska, kot je Hedda Hopper. Začela je graditi svoj seks simbol. Poleti 1952 sta izšli dve komercialno uspešni drami, v katerih je igrala: Nočni spopad in Don't Bother to Knock.
  • Period: to

    Dokončen preboj do zvezdništva in problemi

    Začela se je vse bolj uveljavljati, postajala je seks simbol ter ikona filma. Poklicno je v tem obdobju pridobila sloves težavne sodelavke, kar se je v naslednjih letih samo še stopnjevalo. Zamujala je obveznosti, pozabljala tekst in zahtevala ponovitve dokler ni bila zadovoljna z nastopom. Muhavost naj bi bila posledica perfekcionizma, slabe samopodobemotilo pa jo je tudi, da nima nadzora nad delom.Za blaženje tesnobe in nespečnosti je pričela jemati barbiturate, amfetamine in močneje piti.
  • Period: to

    Slava ter zvezde ter druga poroka z Joem di Maggiejem

    Vloge v filmih so se začele kar nizati.Postala je ena izmed najbolj priljubljenih ameriških igralk. Leta 1954 pa se je poročila z najbolj priljubljenim ameriškim športnikom. Postala je žena Joea di Maggia. Njuna poroka je bila čisto prava medijska bomba, ki pa je eksplodirala že leto kasneje, ko se je par ločil. V tem času je postala res seks simbol ter uspešna igralka - klasični filmi (Niagara, Kako omožiti milijonarja, Moški imajo raje plavolaske).
  • Spor s studijem, ločitev od kralja bejzbola ter visoko krilo

    Spor s studijem, ločitev od kralja bejzbola ter visoko krilo
    Ker ni zaslužila toliko kot so ostale primerljive igralke, je prišlo do spora in podpisana je bila nova pogodba. Nato je leta 1954 igrala v filmu Reka brez povratka. Naslednja vloga pa je bila ena izmed najbolj ikoničnih.Septembra je pričela snemati komedijo Sedem let skomin, kjer je igrala žensko, v katero se je sosed noro zaljubil. Znan je po prizoru, kjer veter iz zračnika dvigne krilo in tisoče ljudi je to več ur gledalo. Joe je seveda postal preveč ljubosumen, zato sta se jeseni ločila.
  • Period: to

    New York

    S fotografom Miltonom Greeneom je ustanovila lastno produkcijsko podjetje, Marilyn Monroe Productions , da bi imela več nadzora nad svojo kariero. Prekinila je pogodbo s 20th Century-Fox in se zapletla v pravni spor zaradi česar je bila deležna posmeha.1955 je posvetila študiju igralstva, hodila je na tečaje pod vodstvom Leeja Strasberga. Takrat se je zbližala s Strasbergom in njegovo ženo Paulo, ki sta pomembno vplivala nanjo do konca njene kariere.
  • Period: to

    Nova pogodba, novi ljubimci

    Zasebno je bila Monroe kljub postopku ločitve še vedno v zvezi z DiMaggiom, hodila pa je tudi z Marlonom Brandom in dramatikom Arthurjem Millerjem. Šefe studia je zaskrbelo, da bi to vplivalo na njeno kariero, saj je bil Miller osumljen simpatiziranja s komunizmom, vendar je Monroe zavrnila predloge, naj konča zvezo.Konec leta je izpogajala sedemletno pogodbo z 20th Century-Fox, po kateri je dobila pravico izbire projektov in sodelavcev, obvezala pa se je v tem obdobju posneti štiri filme.
  • Poroka z Arthurjem Millerjem ter zakon (1956-1961)

    Poroka z Arthurjem Millerjem ter zakon (1956-1961)
    Mediji, ki so se dotlej norčevali iz njene poslovne odločitve, so jo začeli opisovati kot premeteno podjetnico in jo prikazovati kot zgled močne posameznice v borbi proti sistemu.Marca 1956 se je uradno preimenovala v Marilyn Monroe. 29. junija se je poročila z Millerjem v civilnem obredu in dva dni kasneje še judovskem.S poroko se je spreobrnila v judovstvo. Odziv medijev ni bil spodbuden, saj se njena javna podoba ni skladala z Millerjevo podobo intelektualca.
  • Period: to

    3.zakon, novi filmi ter ločitev

    Marilyn pa je bila iz leta v leto in iz filma v film manj čustveno stabilna. Pri svojih mentalnih težavah si je na žalost pomagala z alkoholom in tabletami, veliko je zamujala, bila diva. 1956 - Avtobusna postaja - uspeh;1957 - Princ in plesalka (Olivier) - zmeren uspeh;1958 - Nekateri so za vroče (Zlati globus, klasika), ;1960-Ljubiva se (Montand) - zmeren uspeh in 1961-Neprilagojeni (možev scenarij). Njeni problemi so se večali, večkrat je splavila, šla na odvajanje, leta 1961 se je ločila.
  • Zadnje leto, smrt, afere

    Zadnje leto, smrt, afere
    Snemanje zadnjega filma Nekaj je dano je bilo naporno (med drugim je na proslavi je JFK-ju zapela), zato so jo odpustili. Na snemanju pa je tudi pozirala gola - Vogue. Kasneje se je zresnila, želela spet igrati, bila je v dolgovih. Umrla je 5.8 v nepojasnjenih okoliščinah (nič sledov tablet, polna omarica tablet, telefon v roki) kar je pripeljalo do teorij zarot (afera z JFK RFK/mafija/CIA). Uradno naj bi bil samomor (odvisna od ljubezni in samopotditve, problemi z alkoholom ter barbiturati).