16625286528843990328799194148373

Zgodovinski trak

By Miha Rebselj
  • Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

    Prazgodovina

    Obdobje pojave človečnjakov do pojava in uveljevatje kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
    Timetoast
  • Period: 4000 BCE to 476

    Stari vek

    od nastanka do vzpona prvih civilizacji, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije.Timetoast
  • 3500 BCE

    nastanek prvih civilizaciji

    Prve civilizacije - čas in prostor Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr./ pr. n. št. razvile v južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka), v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem so jih povezovali trgovski stiki, ki so omogočali prenos idej in znanja..
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)

    Predhomerska doba se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije pred prihodom Grkov v 2. tisočletju pr. n. št. V tem obdobju so na območju Egejskega morja obstajale dve veliki civilizaciji - minojska in mikenska.Timetoast
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Grška temna doba je bilo obdobje v zgodovini Grčije med 12. in 8. stoletjem pr. n. št. Ta čas je bil zaznamovan z družbenim in gospodarskim propadom ter upadom civilizacije, ki so jo predhodno gradili Mikenci in drugi predhodniki.Timetoast
  • Period: 800 BCE to 499 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    Grški polisi so bili mesta-države, ki so nastala v obdobju Arhaične Grčije v 8. stoletju pr. n. št. in so bili značilni za grško kulturo. Njihov nastanek je bil posledica gospodarskega in družbenega razvoja, ki je prinesel tudi politične spremembe.Timetoast
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Arhaična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z obnovitvijo gospodarske rasti in družbenega razvoja, kar je vodilo do razcveta grške kulture, umetnosti, filozofije in politike.Timetoast
  • Period: 753 BCE to 509 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    Ustanovitev Rima je bila po legendi izvedena leta 753 pr. n. št. po volji boga Marsa in pod vodstvom legendarnega Rimljana Romula. [Timetoast(https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.sutori.com%2Fstory%2Frimska-zgodovina--Ei1TG3R3E2nQMPhkbJ2oYNDW&psig=AOvVaw15fKhMle6OQTgiikJzDuFf&ust=1683739076216000&source=images&cd=vfe&ved=0CBEQjRxqFwoTCLDf8v7e6P4CFQAAAAAdAAAAABAE)
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    Rimsko republiko običajno datiramo med letoma 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št. Republika je nastala po odstranitvi etruščanskega kralja Tarvarka Superba s prestola in uvedbi republikanskega sistema vladanja v Rimu.Timetoast
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Klasična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z vrhuncem grške kulture, umetnosti, filozofije in politike ter vplivalo na razvoj zahodne civilizacije.Timetoast
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    Grško-persijske vojne so bile serija vojn med Perzijskim cesarstvom in grškimi mestnimi državami, ki so se odvijale v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so se začele, ko je Perzijski kralj Darij I. želel razširiti svoje ozemlje na zahod. Timetoast
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. in je postal eden največjih osvajalcev v zgodovini Timetoast
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENISTIČNA GRČIJA

    Helenistična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. Ta čas je zaznamoval razpad njegovega velikega imperija in ustanovitev novih grških kraljestev in dinastij.Timetoast
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    PUNSKE VOJNE

    Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Vojskovanje se je začelo zaradi trgovskih in ozemeljskih konfliktov na Siciliji in drugih delih Sredozemlja.
    Timetoast
  • Period: 146 BCE to 324

    RIMSKA GRČIJA

    Rimska Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Rimskega cesarstva, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo. Po osvojitvi Grčije leta 146 pr. n. št. so Rimljani prevzeli nadzor nad grškimi mestnimi državami in območji, ki so predhodno pripadala Aleksandru VelikemuTimetoast
  • Period: 100 BCE to 44

    13. 7. 100 pr. n. št.–15. 3. 44 pr. n. št. -> GAJ JULIJ CEZAR

    Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj, rojen 13. julija 100 pr. n. št. V času svojega življenja je igral pomembno vlogo v Rimski republiki in je zaslužen za številne reforme. Kot general je osvojil Galijo in prečkal Rokavski preliv, kar je povečalo njegovo priljubljenost in moč.
  • Period: 63 BCE to 14

    GAJ OKTAVIJAN AVGUST

    Gaj Oktavijan Avgust (lat. Caesar Augustus) je bil rimski politik in vojskovodja, rojen leta 63 pr. n. št. Bil je posvojenec in dedič Gaja Julija Cezarja ter je bil njegov najtesnejši zaveznik. Timetoast
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    Rimsko cesarstvo je nastalo leta 27 pr. n. št., ko je cesar Avgust postal prvi rimski cesar. Končalo pa se je leta 476 s padcem zahodnorimskega cesarstva.
    Timetoast
  • Period: 1 BCE to 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    Začetek krščanstva je tradicionalno datiran v leto 0, ki označuje rojstvo Jezusa Kristusa. Krščanstvo pa je postalo resnično pomembno in razširjeno po Jezusovi smrti in vstajenju. Timetoast
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu Rimskega cesarstva v 4. stoletju n. št. in je trajalo do leta 1453, ko je Konstantinopel padel v roke Otomanskega cesarstva.

    Timetoast
  • Period: 324 to 380

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    Leta 324 je rimski cesar Konstantin Veliki razdelil Rimski imperij na dva dela - zahodni del in vzhodni del. Konstantin je za prestolnico vzhodnega dela postavil Bizanc (Konstantinopel), ki je postal središče bizantinskega cesarstva. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno rimsko cesarstvo in je obstal do leta 1453, ko ga je osvojil osmanski sultan Mehmed II. Zahodni del se je kasneje imenoval Zahodno rimsko cesarstvo in se je uradno razpadel
  • Period: 380 to 476

    KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

    Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu, ko je rimski cesar Teodozij I. leta 380 izdal edikt, ki je krščanstvo priznal kot uradno religijo.
  • Period: 476 to 1492

    srednji vek

    Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske Nastale so nove države, prebivalstve se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
  • Period: 476 to 527

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    Leta 476 se običajno šteje kot konec Zahodnega rimskega cesarstva, čeprav je propad zahodnega dela Rimskega cesarstva trajal več desetletij. V tem času so se pojavile številne notranje in zunanje težave, ki so oslabele rimskega imperija. Med težavami so bile pogoste državljanske vojne, finančne težave, politična nestabilnost in invazije tujih narodov, kot so Huni, Goti in Vandalci.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I.

    Cesar Justinijan I. je bil vladar Vzhodnega rimskega cesarstva med letoma 527 in 565. Med njegovo vladavino je cesarstvo doseglo svoj vrhunec, saj je Justinijan I. izvedel številne reforme na vseh področjih, vključno s pravom, verskimi zadevami, kulturo in gospodarstvom.
  • Period: 622 to 800

    ZAČETEK ISLAMA

    Začetek islama sega v 7. stoletje na Arabski polotok, ko se je Muhammed začel prejemati božja razodetja. Leta 610 je dobil prvo razodetje, ki ga je vključil v svojo predanost monoteistični veri. Njegovo širjenje je bilo sprva počasno, saj so ga Mekčani zavračali, a je Muhammed leta 622 zbežal v Medino, kjer je dobil več podpore.
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina in kasneje samostojna država, ki se je nahajala na ozemlju današnje Slovenije in deloma Avstrije, od 7. do 9. stoletja. Nastala je kot odgovor slovanskih plemen na invazijo Langobardov, ko so se pod vodstvom kneza Karanta združili v samostojno politično tvorbo.
  • Period: 711 to 1492

    Rekonkvista

    Rekonkvista je bila dolgotrajni proces osvajanja in ponovne vzpostavitve krščanske oblasti na Iberskem polotoku, ki je trajal od leta 711 do leta 1492. Začela se je s prihodom muslimanskih Arabcev in Berberov v Španijo leta 711, ko so premagali vizigotsko kraljestvo. Muslimani so nato ustanovili kalifat in razvili močno kulturo, ki je vključevala arabsko matematiko, znanost, filozofijo in umetnost.
  • Period: 800 to 801

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    Leta 800 je bil kralj Frankskega kraljestva, Karel Veliki, kronan za rimskega cesarja v Rimu. To je bil prelomni dogodek v zgodovini Zahodne Evrope, saj je označil ponovno združitev Zahodnega in Vzhodnega rimskega cesarstva ter ustanovitev Svetega rimskega cesarstva, ki je trajalo vse do leta 1806. Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je imelo tudi velik simbolni pomen.
  • Period: 1054 to 1095

    VELIKA SHIZMA

    Velika shizma je bila razkroj v krščanski cerkvi v 11. stoletju, ki je privedla do razcepa med Vzhodno pravoslavno in Zahodno katoliško cerkvijo. Glavni vzrok shizme je bil spor med patriarhom v Konstantinoplu in papežem v Rimu glede duhovniških pravic in obredov ter vprašanja o oblasti v krščanski cerkvi.
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov med krščanskimi vojskami in muslimanskimi silami na Bližnjem vzhodu in drugod v obdobju med letoma 1095 in 1272. Križarji so se organizirali, da bi obnovili nadzor krščanskega sveta nad Jeruzalemom, ki ga je leta 638 osvojila muslimanska sila.
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in intelektualna gibanja, ki sta zaznamovala obdobje med 14. in 17. stoletjem v Evropi. Humanizem se je osredotočal na ponovno odkrivanje in interpretacijo klasične antične kulture, kot so grška in rimska filozofija, literatura in umetnost. Sledilo je prebujanje zanimanja za človeka kot individualno bitje z edinstveno zavestjo in sposobnostjo ustvarjanja.
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Celjski grofje so bili ena najpomembnejših plemiških rodbin v srednjem veku na ozemlju današnje Slovenije. Izvirali so iz kraja Celje in so se v 14. stoletju vzpeli med najvplivnejše družine v tedanji Avstriji.
  • Period: 1348 to 1435

    EPIDEMIJA KUGE

    Leta 1348 se je pojavila ena najbolj uničujočih epidemij kuge v zgodovini človeštva. Bolezen, imenovana Črna smrt, je izbruhnila v Aziji in se razširila na Evropo, kjer je povzročila smrt milijonov ljudi, kar je pomenilo hudo demografsko in gospodarsko krizo
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Med letoma 1408 in 1593 so se na ozemlju današnje Slovenije zgodili številni turški vpadi. Osmanlije so že leta 1396 pri Sisku premagali križarsko vojsko, ki ji je poveljeval madžarski kralj Sigismund. Po tem so se začeli osvajalski pohodi po Balkanu in osvojeni deli so postajali del Osmanskega cesarstva. Leta 1469 so osvojili Smederevo, ki je bilo takrat najpomembnejše mesto na Balkanu, leta 1521 pa so po dolgem obleganju osvojili tudi Beograd.
  • Period: 1450 to 1492

    IZUM TISKARSKEGA STROJA

    Izum tiskarskega stroja z gibljivimi kovinskimi črkami pripisujemo nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu v sredini 15. stoletja. To je bil revolucionarni izum, saj je omogočil množično tiskanje knjig, ki je bistveno spremenilo širjenje znanja, kulture in idej v Evropi in po svetu. Tiskanje je postalo cenovno dostopnejše in hitrejše, kar je omogočilo več ljudem dostop do knjig in drugih tiskanih gradiv.
  • Period: 1453 to 1492

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    Leta 1453 je turški sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopol, prestolnico vzhodnorimskega Bizantinskega cesarstva. Turška vojska je oblegala mesto več mesecev in kljub hrabremu uporu bizantinske vojske pod poveljstvom cesarja Konstantina XI. Paleologa ter nekaterih evropskih zaveznic, ki so poslale pomoč, ni bilo mogoče preprečiti padca Konstantinopla.
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Med letoma 1478 in 1713 so se na ozemlju današnje Slovenije pojavili številni kmečki upori, ki so bili usmerjeni proti plemstvu, cerkvi in tujim oblastem. Med najbolj znanimi upori so bili v začetku 16. stoletja Kmečki upor v Koroški ter leta 1573 ustavljeno kmečko vstajo na Kranjskem in Štajerskem. V 17. stoletju pa so se na Gorenjskem in Koroškem pojavili kmečki upori, kot sta bili Selška in Draška vstaja.
  • Period: 1492 to

    Novi vek

    Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
  • Period: 1492 to 1500

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

    Leta 1492 je italijanski raziskovalec in pomorščak Krištof Kolumb s svojo floto, ki jo je podpirala španska kraljeva oblast, odkril Ameriko. Sprva je mislil, da je prišel do Indije, vendar se je kmalu izkazalo, da je odkril novo celino, ki je bila tedaj neznana Evropejcem. S tem odkritjem se je začela nova era raziskovanja, kolonizacije in izmenjave med Evropo in Ameriko, ki je imela pomembne posledice za zgodovino sveta.
  • Period: 1517 to 1555

    REFORMACIJA

    Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo s kritiko tedanje rimskokatoliške cerkve in njene hierarhije ter verskih praks. Začetnik reformacije je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 objavil svoje 95 tez.
  • Period: 1550 to 1555

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem, ki ga je leta 1550 v Tübingenu izdal protestantski reformator Primož Trubar. Knjiga je bila natisnjena v gotski pisavi in vsebuje osnovna verska načela, molitve in moralne nauke ter je imela velik vpliv na versko in kulturno življenje takratnega slovenskega prostora. Trubar je nato v letih 1550 in 1551 izdal še nekaj drugih knjig v slovenščini, kot so Abecednik, Kancionar in Cerkveni red
  • Period: 1555 to

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR

    Augsburški verski mir je bil podpisan leta 1555 v Augsburgu v Nemčiji. Mir je formalno priznal obstoj protestantizma in omogočil, da so nemški knezi in mestne oblasti svobodno izbirali med katoliško in protestantsko vero.
  • Period: to

    1584 -> PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    Leta 1584 je izšla prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil pomemben mejnik v razvoju slovenskega jezika. Slovnico je napisal protestantski duhovnik Adam Bohorič, ki je s tem omogočil standardizacijo in enotnost slovenskega knjižnega jezika. Prevod Svetega pisma, znan kot Bohoričeva Biblija, je bil prvi celovit prevod Svetega pisma v slovenščino in je pomembno prispeval k razvoju slovenske književnosti in kulture.
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Njegova vladavina je zaznamovala obdobje absolutizma, saj je kot absolutni monarh centraliziral oblast, odpravil številne privilegije plemstva in okrepil vlogo države. Njegova politika je temeljila na izgradnji močne in enotne države, ki bi bila sposobna igrati vodilno vlogo v Evropi.
  • Period: to

    1680–1780 -> RAZSVETLJENSTVO

    Razsvetljenstvo je kulturno-gospodarsko-spolitično gibanje v zahodni Evropi, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju ter temeljilo na prepričanju, da lahko razum in znanost spremenita družbo in svet na bolje.
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija (13. maj 1717 - 29. november 1780) je bila avstrijska nadvojvodinja, ki je od leta 1740 do svoje smrti leta 1780 vodila Habsburško cesarstvo kot ena najmočnejših žensk v zgodovini Evrope. V času svojega vladanja je uvedla številne reforme, med drugim na področju uprave, pravosodja, izobraževanja in vojske
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in se razširila po Evropi in ZDA v obdobju med približno 1750 in 1850. Bila je obdobje hitrega tehnološkega in gospodarskega napredka, ki ga je omogočilo odkritje inovativnih strojev in napredka v tehnologiji proizvodnje tekstila, železa in drugih materialov. Revolucija je pomenila prehod iz ročne in domače proizvodnje v strojno in tovarniško proizvodnjo.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Napoleon Bonaparte se je rodil 15. avgusta 1769 na otoku Korzika, ki je bil tedaj pod francosko oblastjo. Postal je francoski general, ki je bil med letoma 1799 in 1814/15 vladar Francije kot prvi konsul in kasneje kot cesar. Napoleon je bil znan po svojih vojaških osvajanjih in preoblikovanju francoske države, njegov vpliv pa je segal tudi prek meja Francije. Vendar je bil njegov konec precej tragičen - po porazu v bitki pri Waterlooju leta
  • Period: to

    NASTANEK ZDA

    ulija 1776. je bila sprejeta Deklaracija neodvisnosti v Filadelfiji, ki je označila nastanek Združenih držav Amerike. Deklaracija je bila sprejeta na vrhuncu ameriške vojne za neodvisnost od Velike Britanije.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    Ilirske province so bile francoska administrativna enota, ustanovljena leta 1809, ki je vključevala deli današnje Slovenije, Hrvaške in Italije. Ustanovitev Ilirskih provinc je bila del Napoleonove politike, namenjene razširitvi francoskega vpliva na Balkanu in oslabitvi habsburške monarhije
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je v 19. stoletju uveljavil avstrijski državnik Klemens von Metternich. Metternich je bil znan kot zagovornik absolutne monarhije in centraliziranega državnega aparata, kar je privedlo do obdobja politične represije in omejevanja svoboščin ter povečevanja policijskega nadzora in cenzure.
  • Period: to

    KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    Kongres Svete alianse se ni odvijal v Ljubljani, temveč v Carigradu (današnji Istanbul) med 2. in 12. oktobrom 1827. Na kongresu so se sestali voditelji Rusije, Prusije in Avstrije ter sprejeli sklepe glede reorganizacije Evrope po Napoleonovih osvajalskih vojnah. Kongres Svete alianse je bil sestavljen iz predstavnikov držav, ki so se zavezale, da bodo spoštovale načela krščanskega reda in miru v mednarodnih odnosih.
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Franc Jožef I. (Franz Joseph I.) je bil avstrijski cesar in kralj Ogrske ter Češke od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času svojega dolgega vladanja se je soočil z mnogimi izzivi, kot so revolucije leta 1848, vojne z Italijo in Prusijo ter druge notranje in zunanje težave. Pod njegovim vladanjem se je Avstro-Ogrska uveljavila kot velika evropska sila in pomemben dejavnik na Balkanu, vendar so se hkrati krepile tudi težnje po osamosvojitvi različnih narodov v monarhiji.
  • Period: to

    POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    "Pomlad narodov" je bilo obdobje v evropski zgodovini med leti 1848 in 1849, ko so se pojavile številne revolucije in nacionalni boji za osvoboditev ter uvedbo demokratičnih reform. V tem obdobju so se tudi na Slovenskem pojavile zahteve po enakopravnosti in ustanovitvi Zedinjene Slovenije, ki bi združila vse slovenske dežele in ozemlja pod eno vladavino.
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

    Bachov absolutizem je obdobje v zgodovini Avstrije, ki se je začelo leta 1849 in trajalo do leta 1859. Imenoval se je po avstrijskem politiku in državnem kanclerju Feliksu von Bachu, ki je bil eden glavnih zagovornikov centralizirane in avtoritarne avstrijske države.
  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Drug industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in se nadaljevala v prvo polovico 20. stoletja. Označuje prehod od mehanizacije do masovne proizvodnje, uporabo novejših tehnologij in strojev ter razvoj transportnih sistemov. V tem obdobju so se pojavili tudi novi izumi in tehnologije, kot so električna energija, avtomobil, letalo, telefon in radio. Industrializacija je prinesla tudi velike spremembe v družbenih in ekonomskih strukturah.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861 do leta 1865 in je bila boj med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo, ki so jo sestavljale južne države. Glavni razlog za vojno je bil spor glede suženjstva in vprašanja, ali naj bodo sužnji legalni ali ne. Vojna se je končala z zmago Združenih držav in sprostitvijo sužnjev.
  • Period: to

    NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    Nastanek Kraljevine Italije ni bil leta 1861, ampak se je zgodil postopoma med leti 1861 in 1871. Leta 1861 je bilo ustanovljeno kraljevino Sardinijo-Piemont, ki je v naslednjih letih prevzela nadzor nad drugimi ozemlji na Apeninskem polotoku in se leta 1866 pridružila Prusiji v vojni proti Avstriji. Leta 1866 je bil ustanovljen tudi beneški kraljevski dvorec, leta 1870 pa so bile pripojene še rimske dežele in območja, ki jih je obvladovala Papeška država.
  • Period: to

    NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko sta se Avstrija in Madžarska dogovorili o skupni vladi, ki se je imenovala avstro-ogrska monarhija. S tem se je sklenil kompromis med avstrijsko-nemško in madžarsko politično elito, s katerim so ustanovili dvodomno državno zvezo.
  • Period: to

    NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno 18. januarja 1871 po zmagi Prusije v vojni proti Franciji. Ustanovitev cesarstva je bila posledica združitve številnih nemških držav, ki so se zedinile v eno zvezno državo pod vodstvom Prusije. Na čelu države je bil kronan pruski kralj Viljem I. kot nemški cesar.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister je bil slovenski vojaški častnik in politik, rojen 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 v Mariboru. Postal je znan kot branilec slovenskega ozemlja v času po prvi svetovni vojni. Med letoma 1918 in 1919 je vodil boje proti nemškim enotam na Štajerskem ter zasedel Maribor in severno Štajersko, kar je pomagalo določiti meje nove države Kraljevine SHS. Bil je tudi pomemben politik v Mariboru, kjer je služboval kot župan in poslanec v jugoslovanskem parlamentu.
  • Period: to

    Prva svetovna vojna

    Prva svetovna vojna (1914-1918) je bila globalni vojaški konflikt, ki se je odvijal predvsem v Evropi, vendar so vanjo bili vpleteni tudi drugi deli sveta, kot so Bližnji vzhod, Afrika in Azija. Vojaško zavezništvo med Nemčijo, Avstrijo-Ugrsko in Italijo (Centralne sile) se je spoprijemalo z vojaško zavezništvom med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo (Antantne sile).
  • Period: to

    28. 6. 1914 -> ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    Na današnji dan leta 1914, 28. junija, je prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda v Sarajevu, ki je bil izvršen s strani Gavrila Principa, člana skupine bosanskih Srbov, ki so se borili za združitev Bosne in Hercegovine s Srbijo. Atentat je bil eden od povodov za začetek prve svetovne vojne.
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Soška fronta je bila pomembna fronta na vzhodni fronti prve svetovne vojne, ki je potekala na ozemlju Julijske krajine med majem 1915 in novemberjem 1917. Na eni strani so se borile sile Avstro-Ogrske, na drugi strani pa italijanske sile. Fronta je bila pomembna zaradi svoje geografske lokacije, ki je predstavljala ključno povezavo med italijansko in avstrijsko fronto.
  • Period: to

    RUSKA REVOLUCIJA

    Ruska revolucija je trajala skozi leti 1917 in vključevala več pomembnih dogodkov. Prvi del revolucije, imenovan Februarska revolucija, je potekal med februarjem in marcem 1917, ko je prišlo do odstavitve carja Nikolaja II. in ustanovitve začasne vlade
  • Period: to

    DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    1918 je datum razglasitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala po razpadu Avstro-Ogrske monarhije v okviru konca prve svetovne vojne. Država je bila prvotno del nove Jugoslavije, ustanovljene 1. decembra 1918, ki je združila več etničnih skupin na Balkanu, vključno s Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci in Hercegovci, Črnogorci in Makedonci.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    po koncu prve svetovne vojne so se Srbi, Hrvati in Slovenci združili v enotno državo, ki se je imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta država je bila kasneje leta 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. V njej so živeli različni narodi in narodnosti, kar je predstavljalo tudi izziv pri oblikovanju enotne jugoslovanske države. V obdobju Jugoslavije je prišlo tudi do različnih političnih in etničnih napetosti.
  • Period: to

    Pariška mirovna konferenca

    Pariška mirovna konferenca je potekala med januarjem in julijem 1919, v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, med njimi Francije, Velike Britanije, ZDA in Italije, da bi razpravljali o prihodnosti Evrope in sveta po vojni. Na konferenci so bile sprejete pomembne odločitve o razdelitvi ozemlja med državami, omejitvah oboroževanja in ustanovitvi združenja narodov. Konferenca je
    pomembno vplivala na prihodnost Evrope in sveta v 20. stoletju
  • Period: to

    TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    Trianoška pogodba je bila podpisana leta 1920 po koncu prve svetovne vojne in je določila meje med Madžarsko in njenimi nekdanjimi zavezniškimi državami. Ena od posledic te pogodbe je bila, da so nekatera ozemlja, ki so prej pripadala Avstro-Ogrski, kot je Prekmurje, pripadla novoustanovljeni državi Kraljevina SHS (kasneje Jugoslavija).
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Zlata dvajseta leta (tudi imenovana Jazz Age) so obdobje gospodarske rasti in kulturnega preporoda v ZDA med letoma 1920 in 1929. To obdobje je zaznamovalo veliko sprememb v družbi, vključno z večjimi svoboščinami za ženske, družbenim sprejemanjem alkoholnih pijač in razcvetom zabavne in glasbene industrije, kot je jazz. Gospodarska rast je bila posledica hitrega razvoja industrije in tehnologije ter prehoda na množično proizvodnjo in potrošnjo.
  • Period: to

    KOROŠKI PLEBISCIT

    Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo 10. oktobra 1920, da bi določili priključitev spornega ozemlja Koroške v novonastajajočo državo Jugoslavijo ali Avstrijo. Po plebiscitu je večina Korošcev glasovala za pripadnost Avstriji, vendar so bili nekateri deli ozemlja, ki so imeli večinoma slovensko govoreče prebivalstvo, priključeni Jugoslaviji.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem je bilo gibanje, ki se je razvilo v Italiji v 20. letih 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašistična stranka je bila ustanovljena leta 1919 in Mussolini je postal njen vodja leta 1922. Po osvojitvi oblasti je Mussolini uvedel totalitarno obliko vladanja, v kateri je bila politična opozicija zatirana, nadzor nad državo pa je bil osredotočen v rokah vodje. Mussolini je svoj režim imenoval "fašistična država", ki je bila zasnovana na nacionalizmu, korporativizmu,
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Izraz "stalinizem" se nanaša na obdobje v zgodovini Sovjetske zveze, ki ga je zaznamoval voditelj Jozef Stalin. Ta je po smrti Lenina leta 1924 prevzel vodstvo in postopoma uvedel politiko zatiranja vsakršne opozicije in uveljavljanja svoje avtoritete. Stalinizem se kaže v številnih značilnostih, kot so množični politični procesi, uporaba prisilnega dela v gulagih, govorice sovraštva, kult osebnosti, nadzor nad mediji in umetnostjo ter centralizacija oblasti.
  • Period: to

    VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    Velika gospodarska kriza se je začela oktobra 1929 z zlomom borznih tečajev na newyorški borzi, ki je sprožil globalno gospodarsko recesijo. Trajala je vse do sredine 1930-ih in je prizadela praktično vse države sveta. Vzroki zanjo so bili kompleksni in so se kopičili že v letih pred njenim izbruhom, med njimi so bili pretirano napihnjeni borzni baloni, prekomerno zadolževanje,
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacizem v Nemčiji se je začel z vzponom Adolfa Hitlerja na oblast 30. januarja 1933. Nacistična stranka (NSDAP) je prevzela oblast v Nemčiji in uvedla totalitarni režim, ki je bil zaznamovan z diktaturo, propagando, represijo in zločini proti človeštvu. Vodilna načela nacizma so bila nacionalizem, rasizem, antisemitizem, militarizem in ekspanzionizem. Nemčija je pod Hitlerjevim vodstvom začela ponovno oboroževanje, pri čemer je ignorirala mednarodne dogovore.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna se je začela 17. julija 1936, ko je general Francisco Franco sprožil upor proti demokratični vladi druge španske republike. Vojna se je končala 1. aprila 1939, ko so Francojeve sile zavzele Madrid. V vojni so se borile številne politične in vojaške sile, med njimi republikanci, ki so jih podpirale Sovjetska zveza in mednarodne brigade, ter nacionalisti pod vodstvom Franca, ki so jih podpirale fašistične države Nemčija in Italija.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi spopad med državami zaveznicami in silami Osi med leti 1939 in 1945. Vojna se je začela z napadom nacistične Nemčije na Poljsko in se hitro razširila na večino Evrope, Severno Afriko ter vzhodno in jugovzhodno Azijo. Med najbolj pomembnimi dogodki so bili bitka za Britanijo, bitka za Stalingrad, invazija zaveznikov v Normandiji, atomski napadi na Hirošimo in Nagasaki ter kapitulacija Nemčije in Japonske.
  • Period: to

    NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    Nemška vojska pod poveljstvom Adolfa Hitlerja je 6. aprila 1941 napadla Kraljevino Jugoslavijo. Napad je sledil neuspešnim pogajanjem med jugoslovanskimi oblastmi in silami osi (Nemčija, Italija, Japonska) glede Jugoslavije kot nevtralne države med drugo svetovno vojno. Nemška vojska je zasedla Jugoslavijo v manj kot enem mesecu, kar je pripeljalo do razpada države in vzpostavitve več okupacijskih območij pod različnimi okupatorji.
  • Period: to

    moderna doba

    Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatemn vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Jugoslavija (uradno: Federativna ljudska republika Jugoslavija) je bila socialistična država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Vključevala je šest republik: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo ter dve avtonomni pokrajini: Vojvodino in Kosovo. Vodilni politični položaj je bil v rokah Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom Josipa Broza Tita.
  • Period: to

    NASTANEK OZN

    Nastanek OZN se je zgodil 24. oktobra 1945, ne pa 10. oktobra 1945. OZN (Organizacija združenih narodov) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in miru ter za reševanje mednarodnih sporov.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna (1947-1991) je bila dolgotrajna napetost in rivalstvo med ZDA in ZSSR (Sovjetsko zvezo), ki se ni nikoli razvila v neposreden spopad med tema dvema velesilama, temveč se je odvijala predvsem prek diplomatskih, gospodarskih in vojaških manevrov na globalni ravni. Označuje obdobje po koncu druge svetovne vojne, v katerem sta ZDA in ZSSR vodili dve nasprotni politični bloki – zahodni (demokratični) in vzhodni (komunistični) blok, ki sta si prizadevali za širitev...
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je trajala od 1950. do 1953. leta. Končala se je z dogovorom o premirju, ki je bil podpisan 27. julija 1953. leta. V vojni sta se na eni strani borili Demokratična ljudska republika Koreja (Severna Koreja), ki jo je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza, na drugi strani pa Republika Koreja (Južna Koreja), ki jo je podpirala Združene države Amerike in Združeno kraljestvo.
  • Period: to

    EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO -> EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 z uveljavitvijo Pariške pogodbe, ki so jo podpisale Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zvezna republika Nemčija. Namen ustanovitve je bil izboljšati gospodarsko sodelovanje in izogniti se morebitnim konfliktom med državami članicami glede nadzora nad surovinami, zlasti premogom in jeklom, ki sta bila v povojni Evropi ključnega pomena za industrijski razvoj.
  • Period: to

    5. 10 1954 -> LONDONSKI MEMORANDUM

    Londonski memorandum je bil podpisan 5. oktobra 1954. Šlo je za sporazum med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Jugoslavijo o statusu Avstrije. Memorandum je predvideval umik okupacijskih sil iz Avstrije in ponovno vzpostavitev njene neodvisnosti. Avstriji je tudi prepovedala združitev z Nemčijo in ji priznala nevtralnost.
  • Period: to

    GIBANJE NEUVRŠČENIH

    Gibanje neuvrščenih je bilo gibanje med državami, ki niso želele pripadati ne vzhodnemu ne zahodnemu bloku med hladno vojno. Gibanje se je začelo leta 1961 na konferenci v Beogradu, na kateri so se srečali predstavniki 25 držav, večinoma iz Azije in Afrike. Gibanje je pozivalo k nevtralnosti, proti imperializmu in kolonializmu ter k medsebojnemu sodelovanju.
  • Period: to

    EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z Rimskimi pogodbami, skupaj s Euratomom in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja med državami članicami in skupnim trgom. S časom se je EGS razvila v Evropsko skupnost (ES), ki je kasneje postala Evropska unija (EU).
  • Period: to

    1962 -> KUBANSKA KRIZA

    Kubanska kriza je bila politična in vojaška kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je potekala oktobra 1962. Glavni vzrok krize je bil sovjetski načrt, da bi na Kubi namestili jedrske rakete, kar bi ZSSR omogočilo boljši vojaški položaj v odnosu do ZDA. Ko je ameriška vlada izvedela za prisotnost raket na Kubi, je postavila mornariško blokado Kube in zahtevala, da Sovjetska zveza umakne rakete.
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna je trajala od leta 1955 do leta 1975 in je bila ena izmed najbolj zapletenih in dolgotrajnih vojn 20. stoletja. Vojna se je začela kot konflikt med komunistično vladajočo stranko Severnega Vietnama (pod vodstvom Ho Chi Minha) in protikomunistično Južno Vietnam, ki je bila podporo ZDA in drugih zahodnih držav. ZDA so aktivno sodelovale v vojni od leta 1964, ko so poslale vojaške enote, da bi pomagale Južni Vietnam v boju proti severu.
  • Period: to

    AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    julij 1969 je bil dan, ko je prvi človek stopil na Luno. Astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sta pristala na Luni s plovilom Apollo 11, medtem ko je tretji član posadke, Michael Collins, ostal v orbiti okoli Lune. Neil Armstrong je nato stopil na površje Lune in izrekel znameniti stavek: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."
  • Period: to

    JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    aprila 1986 se je zgodila jedrska nesreča v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Nesreča se je zgodila med testiranjem reaktorja številka 4, ko je prišlo do hude eksplozije in požara, ki sta povzročila razlitje velikih količin radioaktivnega materiala v okolje. Število smrtnih žrtev in dolgoročnih posledic na zdravje prebivalstva je bilo izjemno visoko, nesreča pa je imela tudi velike okoljske posledice.
  • Period: to

    PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    April 1990 so bile prve večstrankarske volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Na volitvah so se prvič pojavile tudi stranke, ki niso bile del vladajoče Zveze komunistov Jugoslavije. Rezultat volitev je bil zmagoslaven za Demos, ki je sestavljal prvo demokratično vlado v Sloveniji.
  • Period: to

    DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, ne v juliju 1990. Deklaracija je razglasila, da ima Republika Slovenija suvereno pravico do samoodločbe in se je tako začela slovenska pot k osamosvojitvi.
  • Period: to

    PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem pa se je 95 % volivcev izreklo za neodvisnost Slovenije od Jugoslavije.
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Med 27. junijem in 3. julijem 1991 je potekala vojna za Slovenijo, ki je bila del tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna se je začela s srbskim napadom na mejni prehod na mejnem prehodu med Slovenijo in Avstrijo na mejnem prehodu Gornja Radgona.
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    Po osamosvojitvi Slovenije se je začel proces denacionalizacije in privatizacije, ki je trajal od leta 1991 do leta 1999. Denacionalizacija je pomenila vračanje premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času socializma, nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa je pomenila prodajo državnega premoženja in podjetij zasebnikom.
  • Period: to

    RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    26.junij 1991 je bil dan, ko je bila Republika Slovenija uradno razglašena za samostojno in neodvisno državo, potem ko je bil plebiscit o osamosvojitvi Slovenije izveden 23. decembra 1990. Ta dan se šteje za enega najpomembnejših v zgodovini Slovenije.
  • Period: to

    SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    1. 12. 1991 je bila sprejeta Ustava Republike Slovenije, ki je nadomestila prejšnjo ustavo iz leta 1974. Ustava je določila Slovenijo kot samostojno, demokratično in pravno državo ter opredelila njene temeljne ustavne pravice, svoboščine in dolžnosti državljanov. Med drugim je tudi opredelila slovenski jezik kot uradni jezik države in dala temelje za razvoj pluralne demokracije in pravne države v Sloveniji.
  • Period: to

    EVROPSKA UNIJA

    Točen datum nastanka Evropske unije (EU) je 1. november 1993. Na ta dan je začela uradno veljati Maastrichtska pogodba, ki je nadomestila Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (ESAE) ter uvedla Evropsko unijo kot novo institucionalno strukturo. Vseeno pa se pogosto uporablja tudi leto 1992 kot simbolni začetek procesa evropske integracije, saj je bilo to leto sprejeto Pogodbo o Evropski uniji na vrhu v Maastrichtu.
  • Period: to

    VKLJUČITEV V NATO

    Slovenija se je 29. marca 2004 pridružila Severnoatlantski zvezi (NATO) skupaj z drugimi sedmimi državami.
  • Period: to

    PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    Točno, 1. 5. 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji skupaj z devetimi drugimi državami, ki so prav tako postale članice EU.
  • Period: to

    VSTOP V EUROOBMOČJE

    Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    Gospodarska kriza 2008 oz. globalna finančna kriza je bila najhujša gospodarska kriza od velike depresije v 1930-ih. Kriza se je začela leta 2007 z razkritjem težav v ameriškem trgu hipotekarnih posojil subprime, ki so se nato širile na druge sektorje in države po svetu. Vzroki krize so bili kompleksni in med njimi so bili pretirano tvegani finančni instrumenti, pomanjkljiva regulacija, ohlapna kreditna politika, prekomerno zadolževanje gospodinjstev in podjetij ter neustrezni nadzor ...
  • Period: to

    EPIDEMIJA COVID 19

    Epidemija COVID-19 je izbruhnila decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Kasneje se je hitro širila po svetu in bila razglašena za pandemijo s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) marca 2020.