-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavila so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so razvile mesta (politična, gospodarska, kulturna središča), države (vladar je bil politični in verski voditelj), pisave (klinopis, hieroglifi, črkopis), osnovne znanosti (astronomija, medicina, matematika) in specializirane poklice (pisarji, arhitekti, obrtniki, trgovci) ter naredile velik napredek v razvoju kmetijstva (izum kolesa, pluga, namakalni sistem) in obdelovanja kovin. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)
Začetek stare Grčije je povezan z minojsko (kretsko) civilizacijo, ki velja za prvo civilizacijo na evropskih tleh. Kasneje se je na grškem ozemlju razvila tudi mikenska civilizacija. Minojci so se ukvarjali s čezmorsko trgovino, njihova mesta pa so bila povezana s tlakovanimi cestami. Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, imenovana tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.n.št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr.n.št. Do propada mikenske in minojske civilizacije je prišlo zaradi selitve Dorcev na njuno ozemlje. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Na grškem ozemlju se je razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi se nikoli niso združili v skupno državo, velikokrat so bili med seboj v vojni. Razlikovali so se po obliki vladanja: monarhija (vodstvo kralja), aristokracija (vodstvo plemstva), oligarhija (vodi skupina premožnih meščanov) in demokracija (vodi ljudstvo). -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Prestop od kraljevine na republiko se začne z ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju Ošabnemu, v kateri so kralja izgnali. Nato so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu, svoje voditelje volili. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Na začetku klasične dobe je bila zlata doba Aten. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov. Odvilo se je več večjih spopadov: spopad na Maratonskem polju, spopad pri Termopilah, spopad pri Salamini in spopad pri Platajah -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Vodil je vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Pod vodstvom Aleksandra velikega je Makedonija postala svetovni imperij. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helaistična Grčija
Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov, oboroženimi boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, da bi razkosali imperij v Evropi, Aziji in Severni Afriki. Pomen Grčije v grško govorečem svetu je močno upadel. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino (Feničanska kolonija) in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala. Kartažani (Punci), so bili že dolgo uveljavljeni pomorščaki, ki so nadzorovali zahodno sredozemsko regijo. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grški polotok je padel pod rimsko oblast. Življenje v Grčiji se je v Rimskem cesarstvu nadaljevalo podobno kot prej. Grški jezik je postal priljubljen pri izobražencih in eliti v Rimu. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Uvedel je nov koledar, ki se je imenoval julijanski koleda (veljal je do leta 1582). -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Bil je prvi rimski cesar, ki je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat, cesarsko ureditev. Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in začetek Pax Romana, več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Po umoru vojaškega poveljnika Julija Cezarja, ki je hotel biti edini voditelj v Rimski republiki, se je vnel boj za oblast. Zmagal je Cezarjev nečak Gaj Oktavijan, ki si je nadel naziv cesar, v spomin na Julija Cezarja. Rim postane cesarstvo, cesar pa ima vso moč v državi - nadzoruje državo in vojsko. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se je začelo z Jezusom. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovke vere. Verniki so se imenovali kristjani. Po Jezusovi smrti se je njegov narod razvil v novo vero imenovano krščanstvo. -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Cesar Dioklecijan je neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil na Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu). -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanska vera v Rimskem cesarstvu najprej ni bila zaželjena in cesarji so kristjane preganjali. Cesar Konstantin Veliki je kristjanom zagotovil versko svobodo in ukinil preganjanje, njegov naslednik cesar Teodozij pa je krščanstvo razglasil za državno vero. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Propad zahodnega dela imperija so povzročila preseljevanja germanskih plemen in Hunov. Vojaki nemške narodnosti so pod poveljstvom Odoakra odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja. Odoaker je poslal cesarske insignije v Bizanc, s čimer je formalno predal oblast vzhodnorimskemu cesarju Zenonu. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske države.
Nastale so nove države, prebivalstvo
se je preživijajo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so živeli
vitezi. Čas vzpona krščanstva,
razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan je imel kot cesar najvišjo oblast na vseh državnih področjih: upravnem, zakonodajnem, sodnem, vojaškem in zunanjepolitičnem. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava. -
622
Začetek islama
Arabski trgovec Mohamed je po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano islam. Verniki so se imenovali muslimani. Sveta knjiga pa se imenuje koran. Islam je najhitreje rastoča religija in druga največja verska skupnost na svetu. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je prva staroselsko-slovanska državna tvorba, ki je nastala na ozemlju današnje Avstrije. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na več družbenih skupin: knezi in plemiči, kosezi, svobodni kmetje in sužnji. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je prva staroselsko-slovanska državna tvorba, ki je nastala na ozemlju današnje Avstrije. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na več družbenih skupin: knezi in plemiči, kosezi, svobodni kmetje in sužnji. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista ali ponovna osvojitev ozemlja je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku (Pirenejski polotok). -
753
Ustanovitev Rima
O nastanku mesta Rim se je ohranila legenda o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke dojila volkulja, ki je še danes simbol Rima. Po legendi je bil prvi rimski kralj Romul. -
800
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja
Karel Veliki je osvojil mnoga ozemlja in v njih spodbujal pokristjanjevanje. Po propadu Zahodnorimskega cesrastva pa je bila zahodna Evropa ponovno združena, čemur je sledilo obdobje stabilnosti in miru. Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja. -
1054
Velika shizma
Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Razkol cerkve je potekal po doktrinalnih, teoloških, jezikoslovnih, političnih in geografskih ločnicah in še do danes ni zaceljen. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Papež je evropske plemiče pozval na vojno proti muslimanom. Krščanski plemiči so se v naslednjih 200 letih udeležili več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino izpod muslimanske oblasti. Pohode imenujemo križarske vojne, vojake pa križarji. Vseh križarskih pohodov je bilo devet. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem pomeni nov pogled na svet in v ospredje postavlja zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Humanistično zanimanje za posameznika in antična dela pripelje do preporoda umetnosti, arhitekture in književnosti. Ta preporod imenujemo renesansa. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Družina Celjskih grofov je dobila svoj naziv takrat, ko so s premišljenimi porokami svojo posest uspešno razširili. med drugim so dobili tudi trg Celje - Celjski in plemiški naziv grofje. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija je močno vplivala na kasnejšo zgodovino Evrope. Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. Da bi omejili širjenje kuge, so na primer Benečani uvedli karanteno. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Osmanska moč je temeljila na uporabi smodnika, topov in izurjenih vojakov. V 200 letih se je malo turško pleme razširilo v mogočni imperij Osmansko cesarstvo. Spremenila se je etnična podoba jugovzhodne Evrope in razširila se je islamska vera. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg je izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Tiskarji so z njim črke lahko poljubno razvrstili in jih večkrat uporabili. Prva knjiga, ki jo je Gutenberg natisnil, je bila Biblija. Imela je 1286 ilustriranih strani. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Konstantinopel je Otomansko cesarstvo zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan Mehmed II. Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Na prehodu v novi vek se je po vsej Evropi položaj kmetov zelo poslabšal. Plemiči so povečali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Zaradi slabega položaja so se kmetje povezali v kmečke zveze in organizirali kmečke upore. Kmetje so v uporih napadali in ropali gradove, samostane in župnišča. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Španska kraljica Izabela I. Kastiljska je denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Tako je naletel na ozemlje sedanje Amerike in ga poimenoval Zahodna Indija. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kritičnega
razmišljanja, velikih političnih
sprememb, številnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Ob koncu srednjega veka so številni misleci in duhovniki kritizirali cerkev in jo želeli reformirati oziroma preobraziti. Imenujemo jih reformatorji. V grobem so bile njihove zahteve neposreden stik med verniki in bogom, branje in poslušanje verskih besedil v maternem jeziku, ukinitev prodaje odpustkov ter preprosto cerkev. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal Primož Trubar. V Katekizmu so bili zapisani verski nauki, Abecednik pa je bil priročnik za učenje branja in pisanja. -
1555
Augsberški verski mir
Rimsko-nemški cesar je v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva, na katerem so sklenili augsburški verski mir. To je pomenilo, da je priznal luteranstvo kot novo vero - "Čigar oblast, tega vera". -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji s kraljem Ludvikom XIV., ki je rekel "Država, to sem jaz." V dobi absolutizma je bila oblast kralja neomajna, absolutna, odgovoren je bil le Bogu - sam je izdajal zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve,... Pomagali so mu plačani državni uradniki, ki jih je sam izbral in njihovo zvestobo bogato nagrajeval. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, imenovano razsvetljenstvo. Razsvetljenstvo izhaja iz prepričanja, da bo luč razuma razsvetlila temo nevednosti, praznoverja innepravične vladavine. Razsvetljenci so se povezovali v akademije in poudarjali vero v razum in znanost ter naravne in človekove pravice. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. Za modernizacijo svoje države je izvedla številne reforme - upravno, davčno, vojaško, sodno, gospodarsko, zdravstveno, šolsko in cerkveno. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji. Pomeni prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Tehnične novosti in prvi stroji so se najprej pojavili v tekstilni industriji. Simbol prve industrijske revolucije je bil parni stroj. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
V vojnah, ki so potekale v času francoske revolucije, se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte. Ob podpori vojske in bogatega meščanstva je leta1799 izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Leta 1804 se je okronal za cesarja Francozov. Obdobju njegovega vladanja pravimo bonapartizem. Pod njegovim vodstvom je francoska vojska zasedla velik del celinske Evrope in celo Egipt. -
Nastanek ZDA
V Severni Ameriki so Angleži ustanovili 13 kolonij. Sčasoma so kolonije postale nezadovoljne z vladanjem Velike Britanije, zato so se začeli boriti za neodvisnost kolonij. 4. julija 1776 so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila velika prelomnica v svetovni zgodovini. Oznanjala je konec obdobja absolutizma in fevdalizma in s tem konec moči plemstva. Prišlo je do vzpona meščanstva in moderne industrijske družbe. Simbolni začetek francoske revolucije je povezan z napadom prebivalcev Pariza na trdnjavo Bastiljo, ki se je zgodil 14. julija 1789. leta. -
Period: to
Ilirske province
Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež pa je bil v Ljubljani. To obdobje je imelo velik pomen v slovenski zgodovini - večja uporaba slovenščine in (naključna) združitev slovenskih dežel sta vplivali na krepitev slovenske nacionalne zavesti. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Kancler Klemens Metternich je bil ena najpomembnejših političnih osebnosti v Avstriji. Ni bil naklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. Uvedel je cenzuro, prepoved združevanja in policijski nadzor. V času Metternichovega absolutizma je bilo politično delovanje Slovencev prepovedano. -
Kongres Svete alianse v Ljubljani
Da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij so vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega imperija in Kraljevine Prusije ustanovili Sveto alianso. Ker je kljub vsem njihovim naporom izbruhnila revolucija v neapeljskem kraljestvu, so se vladarji sestali na Kongresu Svete alianse v Ljubljani, kjer so se dogovorili, da z vojaško intervencijo zatrejo upor, kar jim je tudi uspelo. -
Period: to
Franc Jožef I.
Cesar Franc Jožef I. je leta 1860 popustil zahtevam liberalnega meščanstva in uvedel liberalne reforme, ki so obnovile politično življenje. Cesar in vlada sta leta 1867 s pogodbo uredila narodni položaj Madžarov. Uveden je bil dualizem - dvojna monarhija. Država se je preoblikovala v dve samostojni enoti - Avstrijo in Ogrsko ter dobila ime Avstro-Ogrska. Franc Jožef I. je imel naziv avstrijski cesar in ogrski kralj. -
Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija
V srednji in južni Evropi so se socialne in politične zahteve meščanstva povezale z narodnim gibanjem, zato so revolucije dobile naziv pomlad narodov. Narodi, ki so živeli v večnacionalnih državah, so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Slovenski študentje in izobraženci so sestavili peticije in zbirali podpise v njihovo podporo. Peticije so postale prvi slovenski politični program z imenom Zedinjena Slovenija. -
Period: to
Bachov absolutizem
Po koncu marčne revolucije je bil v Avstrijskem cesarstvu ponovno uveden absolutizem. Poimenovali so ga Bachov absolutizem, po notranjem ministru Alexandru Bachu. Narodna gibanja in želje po političnih svoboščinah so bili preganjani, uvedena je bila cenzura tiska in govora. Narodno gibanje Slovencev se je vrnilo v ikvire kulturnega delovanja. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Značilnosti druge industrijske oz. znanstveno-tehnične revolucije so bile: tehnološke spremembe, načrtno raziskovanje, napredek medicine in naravoslovnih znanosti, gradnja železnic in parnikov, uvedba novih virov energije in nova organizacija proizvodnje. Širjenje industrijske revolucije po svetu imenujemo industrializacija. -
Nastanek kraljevine Italije
Pri združevanju Italije je pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije je v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu pridobilo Lombardijo in kasneje še Benečijo. Pohod za osvoboditev in združitev Italijanov je vodil Giuseppe Garibaldi. nastalo Kraljevino Italijo je vodil sardinski kralj Viktor Emanuel II. Kraljevina Italija si je leta 1870 priključila še Rim in področje okoli njega.