-
Period: to
Meščanska družba, ideologija in politične stranke 19. stoletja
načelo enakosti pred zakonom, uspešnosti in dosežkov, enakih možnosti
buržoazija in proletariat
industrija, trgovina in bančništvo
prva polovica 19. st. (pravi meščani)
meščani po premoženju, po izobrazbi in malomeščanstvo
ustanavljanje društev, krožkovomika, uživanje v visoki kulturi, gosp. in individualna svoboda
začetki ustavnosti in parlamentarizma
oblikovanje političnih strank (17.st. - Anglija), povezovanje v tabore
širši razmah po 1848
socialdemokracija
krščanska demokracija -
Period: to
Velika Britanija in Francija na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Velika Britanija in njen imperij
1837 Viktorijanska doba (kraljica Viktorija)
imperialistična sila
notranjepolitična nasprotja (torijci, vigovci, laburisti)
1800 Act of Union (združenje Irskega kraljestva in kraljestva VB)
Daniel O'Connel 1823-katoliško združenje, org.1830- Repeal
radikalno združenje Mlada Irska
1858 Irsko republikansko bratstvo
politične obstrukcije (70.leta 19.st)
2.polovica 19.st - kmečka vojna
začetek 1.svetovne vojne - Irska samouprava -
1. Vojna za neodvisnost Italije (Združitev Italije)
1848 - 1849 Piemontski minister Cavour: modernizacija, poskusi izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka, Napoleon III (Francija) mu pomaga
Risorgimento -
Nemška zveza
Sklic vsenemškega parlamenta - velikonemški in malonemški program združitve Nemčije. Izpeljava volitev vseh prebivalcev Nemške zveze. Sestane se nemški parlament:
- naj bi izdelali nemško ustavo in sprejeli sklep o združitvi
Kmalu ukinjeni dosežki revolucije:
- pruski kralj Friderik Vilijem IV. ni sprejel nemške krone
- v Prusiji razpustili deželnio zbor in vpeljali oktroirano (vsiljeno) ustavo = volilna pravica po treh volilnih razredih (glede na višino davkov) -
Nemška zveza
Revoluciarna združenja - priljubljena pri študentih.
Cilj - vsenemška združitev Marec 1848: več revoluciarnih vrenj - izborijo si:
- svobodo tiska
- uvedbo liberalnih ustav
- razpis volitev v deželne zbore
Sklic zveznega zbora v Frankfurt -
Period: to
Združitev Italije
-
Period: to
Habsburska Monarhija
reforme marčne revolucije
Bachov absolutizem (neoabsolutizem)
Konec neoabsolutizma, obnova parlamentarizma
Dualizem
Liberalne
reforme Izzivi Avstro - ogrske -
Vstaja v Palermo
Kralj dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo. -
Francija - Demonstration
Kralj zbeži v tujino, delavci zahtevali splošno volilno pravico in izboljševanje volilnega položaja -
France - Republica
Razglašena republika, imenovana začasna vlada:
- uzakonijo svobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen
- meščanstvo stopi korak nazaj
- omejila delovni čas na 10 ur znotraj Pariza in 11 ur izven Pariza -
Avstrijsko cesarstvo
Marčna revolucija
- cesar Ferdinand I odstavi Metternicha
- obljubi vpeljavo ustave, svobode tiska in združvenja, ustanavljanje narodnih gard
22.7.1848 - sklicana ustavodajna skupščina - sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. -
Novi predsednik
Izvoljen je bil novi predsednik Louis Napoleon (nečak Bonaparta) -
Meščanska družba, ideologija in politične stranke v 19. stoletju
Načela Meščanske družbe:
- Enakost pred Zakonom
- Načelo Uspešnosti in Dosežkov - Social NEENAKOST - NI
Enakih Moznosti
- Buržuazija - Bogato Meščanatvo (Lastniki Tovarn)
- Proletariat - Delavstvo Stoletje Meščanstva:
Industrija, Trgovina, Bančništvo RAZVOJ
:
- 11. DO 13. Stoletja - začetki
- 1/2 19. stoletja
- meščani po premoženju - tovarne, veletrgovci, veliko denarja
- meščani po izobrazbi - študentje,professorji, zdravniki, pravniki
- malomeščanstvo - manj premožni -
Začetki ustavnosti in parlamentarizma
Ustava - dokument, kjer so zapisani zakoni (kaj je prav in kaj ne).
Parliament. zakonodajna oblast, in ali sva doma.
Parlamentarizem - politični sistem, kjer parlament sprejema zakone.
Volitve (posredne, neposredne, aktivni / pasivni volilci)
Razvoj demokracije - oblas in pravica vladanja ima ljudstvo. -
Period: to
Rusija med avtokracijo in revolucijo
Avtokracija v Rusiji
način vladanja, kjer vladar odloča o vseh glavnih političnih zadevah v državi (avtokracija vs absolutizem)
Krimska vojna (1853-1856)
Aleksander II.
Rusko-turška vojna
Aleksander III.
Nikolay II.
Revolution 1905 -
Bachov absolutizem / neoabsolutizem (Habsburška monarhija)
Reforme marčne revolucije 1848
12.31.1851 Silvestrski patent
Alexander Bach (notranji minister)
1855 konkordat - odnos do Cerkve
odločevalci (cesar+ministri, birokracija, vojska, Cerkev)
nadzor (krepi se cenzura, nadzor policije)
šolstvo
gospodarski liberalizem
uprava -
cease
Nova ustava - Napoleon III is razglasi za cesarja Francije -
Krimska vojna - Rusija med avtokracijo in revolucijo
1853 - 1856
Bolnik ob Bosporju
Rusija zaščitnica pravoslavcev v Osmanski državi
Črno morje postane nevtralno območje
Rusija VS Osmanska d., VB, Francija, Sardinsko k.
Bitka pri Sevastopolju
1856 Pariska mirovna pogodba -
Vladarji in vojne - Rusija med avtokracijo in revolucijo
Aleksander II (atentat)
Liberalne reformed (industrializacija, šolstvo, infrastruktura)
protium parlamentarni demokraciji
Rusko - Turška vojna (1877)
Aleksander III
obdobje reakcije
Poostrena avtokracija
Rusifikacija neruskega prebivalstva
Nadaljuje način Aleksandra III (protium demokraciji)
Nove stranke (socialistična, komunistična)
Slabe življenjske razmere, izkopavanje premoga, gradnja železnic
Revolucija 1905 -
2. Vojna za neodvisnost Italije (Združitev Italije)
Zavezništvo Piemonta in Francije
Ultimat o razorožitvi (Avstrijsko cesarstvo Piemontu)
Bitka pri Magenti in Solferinu
1859-pogodba v Villafranci (umik Avstrijcev iz Lombardije, dogovor z Napoleonom)
Ozemeljsko povečanje Piemonta
1860 - Girabaldi zasede Piemont
Piemont zasede večede -
Konec neoabsolutizma - Habsburška monarhija
Konec neoabsolutizma
20.10.1860 oktobrska diploma
Ustavna monarhija
Federalizem -
Konec neoabsolutism
Februar 1861 februarski patent
Centralizacija
Obuditev parlamentarizma -
Rim ali smrt (Združitev Italije)
Izven Italije Benečija in Papeška država
Mazzini in Garibaldi
1862 Garibaldi in prostovoljci nad Rim
1866 Italija se vključi v Avstrijsko - Prusko vojno (pridobi Benečijo)
1870 Francosko - Pruska vojna (pridobi Rim) -
Nemško - danska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)
Danska VS Prusija in Avstrijsko cesarstvo
Danska je želela priključiti vojvodino Schleswig
zmaga Prusije in Avstrijskega cesarstva -
Period: to
Vojne pred ustanovitvijo Nemškega cesarstva (Združitev Nemčije)
-
Sedemtedenska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)
Prusija in Italija VS Avstrijsko cesarstvo
Želeli izključiti Avstrijo iz Nemške zveze
Avstrija na dveh frontah
Bitka pri Kraljevem Gradcu -
Dualizem, liberalne reforme, izzivi Avstro - ogrske (Habsburška monarhija)
Dualizem
=zveza dveh suverenih držav znotraj iste monarhije (Madžari, Avstrijci)
(1866 vojna s Prusijo, 1870 izguba Benečije)
Avstrijski cesar in madžarski kralj - ista zunanja, obrambna, finančna Politika Ime Avstro
- ogrska de reformejbralla8 ustava Izzivi Avstro - ogrske Dunaj Modernizacija, gradnja mornarice, preobrazba v industrijsko državo, Splošna in enaka volilna pravica, krepitev vojne stranke Federalistična ureditev -
Francosko - Pruska vojna (Združitev Nemčije in Nemško cesarstvo)
1870-1871
Francija VS Prusija
Francozi proti nastanku Nemškega cesarstva
bitka pri Sedanu
zmaga Prusija -
ZDRUŽITEV NEMČIJE IN NEMŠKO CESARSTVO
malonemški program
Erfrutska zveza
Olomuški sporazum
Otto von Bismarck - ministrski predsednik (konservativec, načrtno slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi, realpolitika)
1871-ustanovitev Nemškega cesarstva
1871-mirovna pogodba v Frankfurtu
odstop Napoleona III.
republika v Franciji
USTANOVITEV NEMŠKEGA CESARSTVA (18.1.1871)
razglašeno v Versaillesu
ustavna monarhija
zvezna federativna država
industrializacija, kolonizacija, povezovanje z Avstrijo
kulturni boj (Cerkev VS država) -
Rusko - turška vojna (Rusija med avtokracijo in revolucijo)
1877
Osmanska represija pravoslavcev
Rusi zmagajo
1878 premirje v San Stefanu
Bolgarija se ozemeljsko okrepi
povečan vpliv Rusov na Balkanu -
Revolution 1905
Petrograd
Skliče dumo
1906 temeljni zakon - car ima spet največji del oblasti
Splošna stavka delavcev
Ruska krvava nedelja
Oktobrski manifest