Zgodovina časovna os za test 2

Vzpon krščanstva in cerkvene države

Period: 301 to 400

Cerkvena organizacija sledi organizaciji cesrastev. Meje med provincami so bile tudi meje med diacezami. Na vrhu diaceze je bil škof. Cerkev ima visok položaj. Nov naziv patriarhat. Patriarhati: Rim, Aleksandrija, Jeruzalem, Carigrad. Rivalstvo med Rimom in Carigradom.

Milanski edikt

313

Izenačil je krščansko vero z vsemi ostalimi verstvi. Kar je posledično ustavilo preganjanje.

Konstantin dodeli papežu Silvestru I. last in duhovno vodstvo ZRC

324

Papež Silvester I dobi celoten ZRC. Da opravičijo imetje ustanovijo konstantinovo darovnico, katera je falzifikat oziroma ponaredek.

Propad Z rimskega cesarstva-začetek srednjega veka

476

Leta 476 je germanski vojskovodja odstavil
rimskega cesarja, njegovi vojaki pa so ga
oklicali za kralja Italije. S tem je propadlo
zahodno rimsko cesarstvo. Vzhodni del pa se je obdržal precej dlje do 1453, ko so ga zavzeli Turki.

Benetke

Period: 701 to 900

Skupnost, ki se je preselila v beneške lagune. Ukvarjali so se s trgovino. Na V so prodajali sol, ribe, vino. Iz V pa so uvažali začimbe in luksuzno blago. Glavni je bil dož do 12. stol. Nato najvišje mesto prevzame Veliki svet. Mali svet skupina šestih, konstantno nadzira doža. Imajo pravico veta. Svet desetih in trije inkvizitorji --> odgovorni za varnost republike.

Umestitev Pipina Malega na kraljevi prestol

741

Leta 741 umestijo Pipina Malega na kraljevi prestol. To je dobro za cerkev saj sodelujejo. Pipin bogato obdari rimski patriarhat.

Kronanje Karla Velikega

800

Kronajo Karla Velikega za vladarja. Tudi on tako kot njegov predhodnik Pipin Mali bogato obdari rimski patriarhat.

Obdobje najintenzivnejše kolonizacije

Period: 901 to 1400

Tipi kolonizacij:
NOTRANJA: preuredili znotraj njihovega zemljišča
- ZUNANJA: zemljiški gospod pripelje izven zemljišča nove ljudi in jih priseli
- NIŽINSKA: najprej so poseljevali nižine
- VIŠINSKA: v poznem sr. Veku so začeli poseljevati višinski svet
- POSLEDICE: zgodile so se etične in gospodarske spremembne v Evropi
Primer etične spremembne: v Kočevje (v Sloveniji) so pripeljali nemško govoreče ljudi
- Vladarji so imeli posesti v Evropi (vladarji = duhovščina, plemstvo...)

Karolinška dinastija izumre, prihod Kapetingov

987

Nasledi jih dinastija Kapetingov. V Franciji. Na začetku niso bili močni. Kasneje so izrinili Angleže.

Uvedba triletnega kolobarjenja

1000

Po 10. stol. uvedejo triletno kolobarjenje. Zemljo razdelijo na 3 dele 2 dela za poljedelstvo1 del za živali. Ta del za živali naj bi počival in biul v "prahi" menjali so ga vsako leto. Kasneje v 11. in 12. stol. izzumijo tuid plug.

Bogatenje Benetk

Period: 1001 to 1200

Benetko so zalo obogatele zaradi trgovine. Najbogatejši v Evropi. Obogateli so zradi privilegijev pri Bizancu. Razpadujočemu cesarstvu so nudili vojaško pomoč. Njihova moč se poveča s 4. križarskim pohodom.

Shizma

1045

Verski razkol med protestanti in kristjani v letu 1045. Delitev na rimokatoliško in protestantsko cerkev.

Bitka pri Hastingsu

1066

Viljam Osvajalez združi anglijo in zavlada kot angleški kralj. Uvede tudi centralno oblast. Anglijo razdeli na grofije. V 12. stol. zavlada dinastija Plantagenet, ki jo vodi Richard Levjesrčni.

Gregor VII izobči Henrika IV (investiturni spor)

1077

Izobči ga zaradi nestrinjanja v imenovanju škofov. Ali škofe določi cerkev ali cesar.

Wormski konkordat

1122

Rešitev spora med Gregorjem VII in Henrikom IV. Vera določa škofe, duhovnike. Ampak, cesar je glavni v državi.

Vojna med Benetkami in Genovo

Period: 1201 to 1400

Genova, Pisa in Amalfi so bila glava konkurenca Benetk na obali. V notranjosti pa Firence, Milano. Vojna med Benetkami in Genovo. Genova začne nadzorovati območje. Benetke ohranijo republiško ureditev. Probleme so reševali diplomatsko in z vojaško silo.

Francija ustanovi centralno oblast

Period: 1201 to 1300

Filip II in Ludvik IX ustanovita centralno oblast. Franciji utrditi oblast, začne se razvijat v gospodarsko najtrdnejše kraljestvo zahodne Evrope. Pariz postane središče evropskega znanja, postane velemesto,

Velika listina svoboščin

1215

Poraz Anglije v bitki v Bouvinu je oslabila kralja Ivana Brez Zemlje, da se je moral ukloniti zahtevam angleškega plemstva in leta 1215 podpisati Veliko listino svoboščin, ki omejuje moč angleških monarhov.

Renesansa = čas preporoda

Period: 1301 to 1400

Nanaša se na umetnost in književnost. Veliko so se zanimali za antična dela. V središču so bila čustva in človek.
Vplivi na nastanek renesanse:
- Padec Carigrada
- Iznajdba tiska
- Antična dediščina
- Bogastvo italjanskih mest in meščanstva v njih
- Tekmovalnost mestih držav

Humanizem

Period: 1301 to 1500

Nanaša se na znanost in filozofijo. Pomeni tudi človek=Človeški. Nov pogled na svet s človekom kot merilom vsega kar nas obdaja.
Vzroki za nastanek humanizma:
- Padec Carigrada
- Iznajdba tiska
- Antična dediščina
- Bogastvo italjanskih mest in meščanstva v njih
- Tekmovalnost mestih držav

Stoletna vojna

Period: 1337 to 1453

Vzroki:vprašanje naslednika na francoskem prestolu, nadvlada nad Gaskonijo, spori zaradi trgovine z volno, Francoska podpora Škotom proti Angležom. Na prestol pride Ivana Orelanska: konec vojne, Fra zavzame Bordeaux.

Ustanovitev prve borze

1400

V 14. stol. so ustanovili prvo borzo v mestu Brugge. Tako se se uveljavili tudi vrednostni papirji-menice. Ustanavljale so se tudi banke v Firencah in Benetkah. Denar so menjali na klopeh.

Lorenzo dokaže da je konstantinova darovnica falzifikat

Period: 1401 to 1500

Lorenzo dokaže da je konstantinova darovnica falzifikat. Potrebovali so razlog, da so upravičili vse posesti in oblast.

Naraščanje mest in meščanstva, izoblikuje se absolutizem

Period: 1401 to 1600

Veliko sprememb na vseh področjih. Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neomejeno oblast, postane suveren. Nastane zaradi naraščanja mest in meščanstva, plemstvo izgublja moč, nezadovoljstvo nižjih slojev.

Francoska centralistična oblast se popolnoma utrdi

Period: 1401 to 1500

Uspostavijo stalno kraljevo vojsko in davke. Vojsko vzpostavi Kardinal Richelieu

Vojna dveh rož

Period: 1455 to 1495

Vojna med dvema rodbinama v Angliji. Lancaster vs. York. Zmaga Henrik VII iz rodbine Lancaster, nato začne dinastijo Tudorji. Oblast so imeli trdno v rokah. Parlament se je uveljavljal kot zastopnik višjih slojev zato ga je kralj vključeval v vladanje.

Konec srednjega veka - odkritje Amerike

Oct 12, 1492

Krištof Kolumb odkrije novo celino Ameriko. V upanju odkritja krajše poti v Indijo je naletel na oviro Ameriko. Čeprav so Vikingi že pred njim bili v Ameriki, se za odkritje le te upošteva Kolumbov prihod.

Car Ivan Vasiljevič IV Grozni

1550

Vlada v Rusiji med 1550 in 1600. Uvedel je enotni zakonik. Meje Rusije je razširil daleč na V. Bil je krut in nasilen do sedelavcev, od tod tudi njegovo ime. Ubil je sina.

Elizabeta I

1558

Na oblast pride Elizabeta I, ko nasledi svojo polsestro Marijo. Vlada od leta 1558 do 1603.V njenem času je bilo v ospredju stabilnost in blagoslovje. Dogajala se je kolonizacija S. Amerike. Ustanovila se je Britanska V-indijska družba. Zelo je pospeševala gospodarstvo in pomorstvo.

Ljudski upor na Nizozemskem za osamosvojitev

1566

Plemstvo je prosilo kralja za versko svobodo vendar je ta prošnjo zavrnil. Španci so zasmehovali upornike, Filip II je nad njih poslal vojskovodjo Albo, ki jih je veliko pobil. Učinek je bil nasprotni od željenega, pohod se je sprevrgel v 80 letno osamosvojitveno vojno. Boji so se nadaljevali vse do 17. stol. ko je bil razglašen mir in se je nizosemska odceopila od Španije. To je bil tudi prvi uspešen meščanski upor, zato se je kasneje izboljšala trgovina.

Jean Baptiste Colbert

1619

Finančni minister sončnega kralja. Živel je med 1619 in 1683. Uvedel novo gospodarsko politiko merkantilizem. Ustanovil kraljevo akademijo znanosti 1666.

Ludvik IV - sončni kralj

1645

Ludvik XIV je bil zgled absolutističnega vladarja. Vladal je med 1645 in 1715. Francija je bila absolutistična država. Upravljanje države je prepustil ministrom, reorganiziral državno upravo, poskušal zagotoviti versko enakost. Živel v dvorcu Versailles.

Car Peter I Veliki

1689

Vladal je med 1689 in 1725. Ruisjo je želel spremeniti v velesilo. Vojsko je imel po pruskem vzoru. Mornarico po švedskem vzoru. Dogajali so se veliki osvajalni pohodi na Švedsken, Osmanskem. Uvedel je nov stil oblačenja in videza. Vsi evropejci so se zgledovali po njem (ni pustil brade). Najtežje je bilo kmetom, uvedel je julijanski koledar, državo je razdelil na gubernije.

Začetek razsvetljenega absolutizma

Period: 1701 to 1800

Razsvetljeni absulutisti so bili vladarji Rusije, Prusije, Švedske in Habsburške dinastije.

Spremembe v kmetijstvu

Period: 1701 to 1800

Iznajdba železnega pluga ki preobrača zemljo. Opuščanje prahe pri triletnem kolobarjenju. Uveljavitev koruze, hlevske živinoreje, gnojenja, krompirja.

Friderik II Veliki zasede Pruski prestol

1740

Napravil je nekaj reform. Imel je rad sodobne miselne tokove. Odpravil je mučenje, cenzuro. Uvedel je versko toleranco. Preastolnica je bila v Berlinu, imel je dovrec Sansusi.

Prusija priključi Šlezijo v svojo državo

1740

Friderik II veliki, ki je prišel na oblast 1740 je 8 let kasneje napadel Avstrijo in tako priključil Šlezijo k svoji državi-->Prusiji.

Fiziokratizem

1750

Nastane kot odgovor na markintilizem. Uveljavljavanje agrarne družbe. Pravo bogastvo je v Zemlji in novemu proizvajanju dobrin. Osvoboditev kmeta, obdavčitev priviligiranih stanov Francois Quesnay.

Katarina II Velika

1762

Vladala je med 1762 in 1796. Njen mož je bil Peter III. Sodelovala je pri razdeljenju Polske, bila je razsvetljena, ambiciozna, izobražena. Zaradi nje so se dogajale velike davčne obremenitve ljudstva, zaostanek v razvoju manufaktur, zaradi tega je doživela tudi veliko kmečkih uporov (najhujši-upor Jemljena Ivanoviča Pugačova). Ustanovila je akademijo znanosti V St. Petersburgu, univerzo v moskvi.

Iznajdba parnega stroja

1765

Iznašel ga je James Watt. Da so ga lahko izzumili je bil potreben preboj v fiziki. Lahko so ga postavili kamorkoli. Para opravi delo. Tako so vlekli vodo iz vodnjakov.