Zgodovina - Stare civilizacije

Politični razvoj prvih civilizacij v starem Egiptu - Preddinastično obdobje

Period: 5000 BCE to 3000 BCE

4500 pr.Kr. se prazgodovinske kulture stalno naselijo in se začnejo ukvarjati s kmetijstvom. Uporabljali so baker in so bili mojstri umetnih obrti. Na njen razvoj je vplivala Sumerska civilizacija. 4000pr.Kr. se Egipt združi v enotno državo.

Nastanek pisave prvih civilizacij v Mezopotamiji

3500 BCE

Pisavo so razvili za lažje trgovanje, zakone in vodenje države. Imeli so zlogovno - piktografsko pisavo. Pisali so na glinene tablice.

Politični razvoj prvih civilizacij v Mezopotamiji

Period: 3100 BCE to 3000 BCE

Nastale so sumerske mestne države. Ukvarjali so se z namakalnim poljedelstvom in živinorejo. Imeli so vladarja - vrhovnega svečenika, vodi posle in je glavni verski predstavnik. Drugi sloj prebivalstva je plemstvo. Oni so izvrševali ukaze in pobirali davke. Najnižji sloj pa so meščani, te so obrtniki, trgovci, kmetje. Vsaka mestna država ima svoja božanstva, ki pa so jih povezovali z astronomskimi pojavi. Bogovi so imeli človeško podobo.

Troja

Period: 3000 BCE to 2000 BCE

Zgrajena je bila leta 3000pr.Kr, vrhunec pa je dosegla leta 2000pr.Kr. Znana je legenda o trojanskem konju. do 19. st sta Troja in Mikene izmišljotini. Kasneje ju odkrije arheolog Schliemann, kar je dokaz, da je bila resnica v Homerjevih delih Iliadi in Odiseji.

Zgodnje dinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

3200pr.Kr se združita zgornji in spodnji Nil (faraon Menes). Začne se bronasta doba v egiptu. Prestolnica je v kraju Memfis. Faraon ima najtesnejšega spremljevalca - vezirja.

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Prestolnica ostaja Memfis, država se deli na okrožja - nome. Faraoni pa so kralji in so najbližje bogovom oz. so bogovi na zemlji. Najbolj znani so bili Keops, Mikerin, Snefru. Bili so mirni časi, gradile so se piramide. Konec obdobja se moč faraonov šibi, večjo moč dobijo nomarhi.

Akadsko kraljestvo

Period: 2400 BCE to 2200 BCE

Nastane iz Semidskih nomadskih plemen s S-arabske puščave. Vlada kralj Uruka, ki mu ni uspelo ustanoviti enotne države. V 24.st. pa je to uspelo kralju Sargonu prvemu. Prestolnica je v mestu Akad. Zaradi notranjih nemirov se slabi imperij in pade v 22.st.

Minojska civilizacija

Period: 2200 BCE to 1375 BCE

Nastane na Kreti, kjer je preplet različnih kultur. Plemiči po otoku postavijo palače - Knosos. Ženske imajo velik pomen. So mojstri obdelovanja keramike in kovin.. sredi 2.tisočletja izbruhne vulkan na Teri. leta 1375 pa umrejo bodisi zaradi naravne katastrofe ali pa zaradi vdora tujih ljudstev. Vlada ji kralj Minos - Legenda o minotavru.

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt je spet razdeljen, za oblast pa se potegujejo nomarhi.

Pisava Minojske in Mikenske civilizacije

2000 BCE

Razvili so jo za potrebe dvorne pisave. Razvije se iz piktografske pisave. Linearno A pisavo še niso razvozlali, linearno B pa že. Linearno A so uporabljali Minojci, Linearno B pa Mikenci. Ni pa še dokazov o zapisovanju književnosti.

Mikenska civilizacija

Period: 2000 BCE to 1200 BCE

Začetek priseljevanja grških plemen. Ahajci, Eolci, Jonci. Stapljali so se s tamkajšnjimi staroselci. Ustanovili so mesti Mikene in Trint. Plemiči postavljajo tudi utrjene palače. Gradbeništvo je bilo monumentalno - Levja vrata, kupolaste grobnice, freske. Vojska je bila dobro organizirana, imeli so centralno upravo. Živeli so na polotoku Peloponezu. propadli so zaradi Dorske selitve.

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Egipt ponovno združijo vladarji iz Teb. Prestolnica je tako v Tebah. Faraon Sezostris drugi centralizira državo in razpusti službo
nomarhov. Država dobi izurjeno vojsko, prav tako pa dobijo nove obdelovalne površine in začne se širiti trgovina. V tem obdobju je razcvet umetnosti in literature.

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1900 BCE to 1700

v 19.st. se v Mezopotamijio naselijo Amoriti. Vlada mu kralj Hamurabi, ki je napisal prvi zakonik v zgodovini - Hamurabijev zakonik. Zakonik je bil precej krut, saj so bile kazni velike že ob manjših kršitvah. Zakonik vsebuje 282 členov in je napisan v klinopisu.

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Egipt se začne politično in gospodarsko slabiti. V državo pridejo druga plemena - Hiksi. Novosti so bojni voz, bronaste puščične konice in konji. Prestolnica je mesto Avaris. Prav tako ima vlogo trgovina.

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

faraon Ahmose premaga Hikse in spet združil Egipt. Prestolnica pa je v Tebah. Prav tako razširijo ozemlje - faraon Amenofis četrti. Uvede tudi vero v enega boga - Atona. Kasneje zavlada njegov sin faraon Tutankamon. Uvedli pa so tudi nov način pokopa - skalni grobovi. Potem vlada faraon Ramzes drugi, ki s Hetiti podpiše prvo mirovno pogodbo v zgodovini. Za njim zavlada zadnji veliki faraon Ramzes tretji, ki ubrani Egipt pred ljudstvi z morja. Začne se tudi uporaba železa v Egiptu.

Akadsko kraljestvo

Period: 1400 BCE to 700 BCE

Zavzemalo je S-del Mezopotamije v mestih Ninive in Ašur. Vladal je kralj Asurbanipal drugi, ki je zgradil veliko knjižnico. Imel je dobro organizirano vojaško družbo. V 7. stoletju ga uniči Babilonija

Dorska selitev

1200 BCE

Iz goratih delov S-Grčije. Preseljevanje poteka več desetletij. Najprej poselijo V in J obalo Peloponeza J Kiklade in Sporade ter J obalni pas male Azije.

Temno obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

konec bronaste dobe, postopen začetek železne. Mikenska civilizacija propade. Konec je mogočne arhitekture in dvorne umetnosti. Ni bilo več centrov in pisnih virov, raven življenja pa upade. Nastanejo majhne kraljevine, v družbi so tudi plemiči, kmetje, sužnji, ter obrtniki.

Selitve med temnim obdobjem

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Eolci naselijo osrednjo Grčijo, Tesalijo, Bojotijo. Jonci naselijo Atiko. Ahajci pa S-Peloponeza. Vmes poteka stapljanje staroselcev in priseljenih plemen. Eolci potem naselijo S-obalni pas male Azije, osrednji obalni pas pa naselijo Jonci. J-obalni pas pa naselijo Dorci.

Tretje vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Nastane kriza po smrti Ramzesa tretjega, Egipt razpade na več delov. J-del Egipta si prisvoji Kušitsko kraljestvo. V 7.st pr.Kr. pa dobijo oblast Asirci.

Nastanek polisov

800 BCE

Prebivalstvo narašča, slabijo se sorodstvene vezi med ljudmi. Polisi ali mestne državice najprej nastanejo na vrhu vzpetine zaradi varnosti. Po površini so majhne imajo od 5000 do 10000 prebivalcev. Vsak polis ima svojo politično ureditev, božanstva, institucije, praznike. Imajo avtonomijo, elevterijo in avtarkijo. Nastale so zaradi prepričanja da je življenje boljše v manjšijh državah. V polisih so imeli polnopravni državljani svoje dolžnosti in pravice. imajo tudi agoro in stoj.

Politična ureditev Sparte

Period: 800 BCE to 500 BCE

Imeli so 2 kralja. Imeli so nadzorni svet petih - evfora, ki so ga zastopali državni uradniki. Evfore je volil vojaški ljudski zbor, izvoljeni so službovali 1 leto. Imeli so Geruzijo - svet starešin, ki ga je sestavljalo 30 dosmrtnih članov starih nad 60 let. Imeli so tudi Apelo - ljudski zbor, odločali so o dogajanju v Sparti, volili so Evforo. Od 6.st pa je Spartanska družba militarizirana zaradi stalne ogroženosti. Spartiatov je bilo v primerjavi s Heloti 1:7.

Sparta

Period: 800 BCE to 500 BCE

Dorci na Peloponezu ustanovijo polis Sparto. Staroselcem vzamejo pravice in jih spremenijo v Helote. Imajo strogo vojaško organizirano družbo. Sestavljajo ga 3 sloji prebivalstva. Spartiati, ki so polnopravni državljani, imajo politično moč in služijo vojski. Periojki, ki so osebno svobodni a so brez političnih pravic. Ukvarjajo se z obrtmi in kmetijstvom. Heloti, ki so sužnji in dajejo državi del pridelka. V 5.st je primanjkovalo vojakov, zato so Helote vpoklicali v vojsko.

Vrste oblasti v polisih

700 BCE

V polisih poznamo 5 vrsr oblasti. Tiranijo, kjer vlada en vladar in se je na oblast povzpel nezakonito. Demokracija, kjer lahko o zadevah polisa odločajo vsi moški polnopravni državljani. Kraljevina, kjer polise vodijo kralji. Aristokracija, kjer imajo oblast plemiči z velikim bogastvom. Oligarhija, kjer imajo oblast plemiči kjer šteje le njihovo bogastvo.

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 700 BCE to 600 BCE

leta 614 pr.Kr Semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast in se naseli na jug Mezopotamije. Vladar je kralj Nebukadnezar drugi. Državo razširi v današnjo Sirijo in Izrael. Zgrajene so tudi nove zgradbe - Semiaridni viseči vrtovi, zigurat, etemenank.

Atene

Period: 700 BCE to 600 BCE

So največji polis po št. prebivalcev. nastale so na akropoli. prebivalci pa so Jonci. do 7.st pr.Kr. v Atenah vlada kralj, potem pa imajo aristokratsko ureditev. Naloge prevzamejo visoki državni uradniki - arhonti. Bilo je 9 arhonto, služili so 1 leto. Poveljevali so vojski, vodili verske zadeve, urejali zakone, sodili. Po službovanju so postali dosmrtni člani areopaga, neke vrste sveta. Težave v Atenah pa so bile zadolženost kmetov in nenapisani zakoni.

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 30 BCE

Asirci za kralja postavijo kneza iz Saisa. Leta 525 pr.Kr. postane kralj perzijski kralj Kambiz drugi. leta 332 pr.Kr. Aleksander Veliki osvoji Egipt brez boja. Leta 332 po smrti Aleksandra Velikega postane kralj Ptolemaj. Traja do leta 30 pr.Kr, kjer je bila zadnja vladarica Kleopatra, potem si Egipt pridruži Rimski imperij.

Drakon in Solon

Period: 621 BCE to 500 BCE

Drakon je uredil zakonske predpise v Atenah, ki so bili zelo strogi. Zločincem je sodilo mestno sodišče. Drakon je bil eden od arhontov. Solon pa si je pridobil ugled v vojni z Megaro. Uvede svoje reforme in pomaga državi. Odpustil je dolgove kmetom, uvedel zemljiški maksimum, pospešil razvoj gospodarstva, pri upravljanju države so sodelovali tudi nižji sloji. Uvedel je tudi novo obliko vladanja v državi - timokracijo.

Peloponeška zveza

600 BCE

Sprva je Sparta zelo osvajalna do sosednjih držav. Potem pa ustanovijo peloponeško zvezo s sedežem v Sparti. Članice so bile samostojne, v času vojne pa so morale prispevati vojake, ki so se bojevali pod spartanskim poveljstvom. Uvede se tudi falanga, ki je nov način bojevanja. Je skupina težko oboroženih pešcev v tesno stisnjeni bojni vrsti. Falango so uvedli zaradi napredovanja vojaške obrti in nižje cene kovin.

Timokracija

600 BCE

Ta oblika vladavine razdeli državljane na 4 razrede. 1. razred so 500-mernikarji, te so bili najbogatejši in so volili arhonte. 2. in 3. razred so bili konjeniki in vprežniki. Te so sodelovali v svetu 400-ih ali Buli. 4. razredi pa so bili najnižje, te pa so lahko sodelovali le v ekleziji ali ljudskem zboru. Bule so vodile arhonte. Višji sloji pa so lahko sodelovali tudi v nižjih ne pa obratno.

Pejzistrat, Klejsten

Period: 600 BCE to 500 BCE

Solon zapusti Atene za 10 let. Nastanejo 3 stranke. Stranka iz ravnine, obale, gora - ki jo je vodil Pejzistrat. S prevaro je prišel na oblast. Obdržal je Solonovo ustavo, gradil je nove stavbe, izvoljeni so bili njegovi privrženci, vladal je tiransko. Nasledita ga sinova, na oblast pride Klejsten. Polis je razdelil na nove upravne enote: na 10 fil. Ta delitev je izničila rodovne povezave in prisilila ljudi k sodelovanju. Odpravljena je Solonova delitev - državljani se izenačijo.

Ostrakizem

500 BCE

Je črepinjska sodba, kjer je šlo za glasovanja, da se ne bi zopet vspostavila tiranija. Na črepinjo so napisali ime tistega, ki so ga želeli izgnati. Izglasovan je moral za 10 let zapustiti Atene. Način glasovanja ni bil uspešen, saj so se lahko člani združili proti političnemu nasprotniku in ga izgnali.