-
Prva stalna angleška kolonija Virginija
Leta 1607 je bila ustanovljena prva stalna angleška kolonija Virginija z mestom Jamestown, poimenovano po angleško-škotskem kralju Jakobu I. Mesto Jamestown velja za prvo stalno angleško naselbino.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=t0kr8_E6Va0 -
Period: to
LUDVIK XIV. in ABSOLUTIZEM
- vzdevek: SONČNI KRALJ
- francoski kralj, vladal 72 let
- značilnosti vladanja:
- Cerkev in plemstvo izključil iz odločanja o vodenju države
- odločitve sprejemal sam, njegovi uradniki pa so poskrbeli, da so bile izvršene
- Francijo spremenil v centralizirano državo
- vse 3 oblike oblasti je vodil on
- zgradil je palačo v Versaillesu
ABSOLUTIZEM:
- vladar ima neomejeno oblast
- 16. - 18. stol.
- vzroki za pojav: spremembe v 15. in 16. stol. -
RAZSVETLJENSTVO
John Locke o naravnem stanju (vsi so enaki, neodvisni, nihče ne sme škodovati življenju, zdravju...)
RAZSVETLJENSTVO:
- kulturno, filozofsko in idejno gibanje 18. stoletja
- književno obdobje, ki je poudarjalo razum, svobodo izražanja, kritiko religije, pomen znanosti in vrednost človeškega življenja
- prestavniki:
- Voltaire
- Charles de Montesquieu
- Jean-Jacques Rousseau
- Naravne pravice posameznika:
pravica do življenja, svobode, enakosti, lastnine, mišljenja in veroizpovedi -
Pragmatična sankcija Karla VI. Habsburškega
Marija Terezija je prestol lahko podedovala, ker ni imela bratov. Njen oče, Karel VI. Habsburški, ji je leta 1713 s posebnim dokumentom to omogočil, s pragmatično sankcijo. Z njo je želel zagotoviti nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter svojim potomcem omogočil dedovanje po ženski liniji. -
Period: to
OBDOBJE VLADANJA MARIJE TEREZIJE
Marija Terezija je bila razsvetljena absolutistka Habsburške monarhije. Njeno obdobje vladanja imenujemo terezijanizem. Ker je s prestolom podedovala tudi prazno državno blagajno in premalo usposobljeno vojsko, je z reformami modernizirala Habsburško monarhijo.
REFORME:
- centralizacija uprave
- splošna vojaška obveznost
- popis prebivalstva, hišne številke
- poenotenje zakonov
- odprava mučenja in čarovništva
- obvezno šolanje za otroke od 6. - 12. leta
- obdavčitev zemljiškega gospoda -
Period: to
ŽIGA ZOIS
Baron Žiga Zois je bil razsvetljenec, podjetnik, mecen in mineralog. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa. Želel je pomagati slovenskim razsvetljencem, zato je ustanovil Zoisov krožek. V krožku so se zbirali Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Feliks Anton Dev in drugi. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost.
Njegovo drugo ime je bilo Sigismundus. -
Period: to
LUDVIK XVI.
Bil je kralj iz dinastije Burbonov, ki je vladal od l. 1774-1792. Kraljeva družina z Ludvikom XVI. na čelu je bila nepriljubljena med ljudstvom in je veljala za razsipno. Državni dolgovi se se znatno povečali, Francija pa je l. 1789 bankrotirala. Uporniki so se zaradi preoblikovanja ustave in nestrinjanja z njo napotili proti kraljevemu državnemu zaporu Bastilji in ga napadli in s tem dosegli veliko. Ludvik XVI. je bil l. 1792 aretiran in javno obglavljen leta 1793.
https://youtu.be/UnPLv0d0nDM -
Pariški mir, konec sedemletne vojne
Francija, Avstrija in Rusija se bojujejo proti Prusiji. Velika Britanija je bila zaveznica Prusije in izkoristi francosko preobremenjenost. Velika Britanija v pariškem miru dobi ozemlja francoskih kolonij. Francozi so ji morali predati vsa ozemlja vzhodno od Misisipija in okoli Velikih jezer, Angleži pa so za pokritje nastalih vojaških stroškov davčno obremenili ameriške koloniste. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
N. B. je bil rojen na Korziki, bil je topniški častnik in pri 24 letih je postal general. Po uspehih v S Italiji se je l. 1798 odpravil v Egipt, kjer je želel oslabiti vpliv VB v Sredozemlju in si še dodatno povečati ugled. Po zmagi pri piramidah in vkorakanju v Kairo ga je v bitki pri Abukirju premagal angleški admiral Nelson, ki mu je uničil ladjevje in pretrgal oskrbovalne poti. Franciji je začel vladati l. 1799 in vse do l. 1814, ko so ga izgnali na Elbo in na Sv. Heleno, kjer je tudi umrl. -
BOSTONSKI POKOL
Britanska vojska je v uličnem boju pred mestno hišo ubila pet kolonistov, ki so na vojake metali kamenje in kepe snega. Kolonisti so dogodek izkoristili za dodatno zaostrovanje odnosov z Angleži, odnosi med kolonisti in Angleži pa so se poslabšali.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=K1NRTmVOtV4 -
BOSTONSKA ČAJANKA
Bostonska čajanka je bila bojkot kolonistov proti davku na čaj. Kolonisti, preoblečeni v staroselce, so zasedli ladje angleške Vzhodnoindijske družbe in s krova pometali 342 zabojev čaja (približno 45 ton). Angleški kralj je nato ukazal zapreti bostonsko pristanišče, dokler kolonisti ne bi poravnali nastale škode. Ker kolonisti tega niso storili, je kralj proti Novi Angliji poslal vojne ladje.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=1cT_Z0KGhP8 -
Period: to
KLEMENS VON METTERNICH
Klemens von Metternich je bil avstrijski politik in diplomat, zunanji minister, kancler. Bil je eden izmed glavnih zagovornikov ohranjanja starega reda ter pomemben faktor znotraj Svete alianse. Nasprotoval pa je tudi liberalnim težnjam. Zaradi tega velikokrat obdobje od 1815-1848 imenujemo Metternichov absolutizem. Držal se je načela ničesar spreminjati in nasprotoval političnim spremembam, zato je v državi vladala cenzura in nadzori. V času marčne revolucije je bil prisiljen odstopiti. -
Prvi celinski kongres v Filadelfiji
Na prvem celinskem kongresu leta 1774 so predstavniki kolonij podali pritožbo na ravnanje angleškega kralja.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=WJ7o4umxOYA -
Drugi celinski kongres in začetek ameriške vojne za neodvisnost
Na drugem celinskem kongresu leta 1775 so predstavniki kolonij prekinili stike z matično državo, zahtevali odcepitev od nje in po prvih spopadih oblikovali celinsko vojsko, ki jo je vodil George Washington.
Leta 1775 pa se tudi začela ameriška vojna za neodvisnost, s prvimi spopadi pri Lexingtonu in Concordu.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=592XcEkj45A -
Tretji celinski kongres in DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI
Na tretjem celinskem kongresu leta 11776 so predstavniki kolonij sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti in že uporabljali poimenovanje Združene države Amerike.
Deklaracijo o neodvisnosti sta zasnovala Thomas Jefferson in Benjamin Franklin. Bila je
pravzaprav formalna utemeljitev neodvisnosti od Velike Britanije. V deklaraciji sta bili poudarjeni dve
vprašanji: pravice posameznika in pravica do revolucije.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=P2GIoBO-uys -
Period: to
OBDOBJE VLADANJA JOŽEFA II.
Po Marijini Terezijini smrti je Sveto rimsko cesarstvo nasledil Jožef II. in je tudi nadaljeval z reformami. Bil je razsvetljeni absolutist, njegovo obdobje pa imenujemo jožefinizem.
REFORME:
- nastanek prvih vojaških zemljevidov
- ukinitev fevdalnih zemljišč
- dovolil vse veroizpovedi (s tolerančnim odlokom)
- z robotnim patentom omejitev tlake na max. 3 do 4 dni v tednu
- z nevoljniškim patentom podelitev osebne svobode kmetu -
AMERIŠKA USTAVA
Do leta 1787 je bila država urejena kot konfederacija (ohlapna zveza držav), po ustavi, ki je bila sprejeta 1787 pa je bila država urejena kot konfederacija (zvezna država). Ameriška ustava je postala zgled kasnejšim evropskim ustavam. -
Period: to
Prva faza FRANCOSKE REVOLUCIJE
- faza fran. revolucije - prehod iz absolutne v ustavno monarhijo. Francija je leta 1789 bankrotirala, zato je to povzročilo nemire med ljudmi, zato so bili sklicani državni (generalni) stanovi. Zasedanje je potekalo v Versaillesu. Tretji stan se okliče za narodno skupščino. Zaradi nestrinjanja s političnimi spremembami Parižani napadejo kraljevi državni zapor Bastiljo, in zaradi tega dosežejo spremembe. Avg. 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana.
-
Napad na Bastiljo
Politične spremembe so povzročile nemire med Parižani, zato so se ti napotili do osovražene kraljeve trdnjave Bastilje, ki je veljala za kraljevi zapor in arzenal (skladišče vojaškega orožja). Napad na Bastiljo se je izkazal za zelo pomembnega, saj je ta ljudska vstaja najverjetneje rešila ustavodajno skupščino pred tem, da bi jo kralj razpustil s silo. -
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Šestindvajsetega avgusta 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Imela je 17 členov in je predstavljala uvod v ustavo. V njej so zapisali glavne ideje razsvetljencev, ki jih je ponazarjal slogan francoske revolucije: svoboda - bratstvo - enakost. Čeprav je kralj sprva ni želel podpisati, se je moral na koncu ukloniti. -
Listina pravic
Listina pravic ali Bill of Rights je nastala leta 1791. Z njo je bilo urejeno področje človekovih in državljanskih pravic (svoboda govora, svoboda tiska, svoboda združevanja, pravica do nošenja orožja itd.) Kljub spoštovanju človekovih pravic iz listine pa v tistem času velik del prebivalstva ni imel političnih pravic. To so bile ženske, staroselci in Afroameričani (sužnji iz Afrike).
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=yYEfLm5dLMQ -
Sprejetje ustave, ustavna monarhija
Tretjega septembra 1791 so sprejeli ustavo, potem ko so kralju odvzeli pristojnost, kasneje pa so oblikovali tudi ustavno monarhijo. S sprejetjem ustave je ustavodajna skupščina dobila novo vlogo in se preimenovala v zakonodajno skupščino. -
Druga faza francoske revolucije
Konec avgusta 1792 je avstrijsko-pruska vojska že vdrla na francoska tla. Od takrat je potekala vojna, septembra 1792 pa je imel Danton govor o nevarnosti in pozval državljane k orožju za obrambo domovine. Njegov govor je obrodil sadove in 20. 9. 1792 so francoske prostovoljne čete prvič proslavljale zmago. Odstavili so kralja Ludvika XVI., novo izvoljeni zakonodajni organ narodni konvent je 21. 9. 1792 razglasil konec ustavne monarhije in razglasil republiko, kralja pa so obsodili na smrt. -
Period: to
KOALICIJSKE VOJNE (April 1792 do junij 1815)
Koalicijske vojne so bile francoske vojaške akcije proti koalicijam evropskih velesil.
Odnosi med drugimi evropskimi monarhijami (Habsburško monarhijo, Prusijo) so se začeli zaostrovati. Francija se je zaradi podpisa skupne izjave o zavezništvu počutila ogroženo, zato je napovedala vojno obema državama, zato so se aprila 1792 začele koalicijske vojne. Na začetku Francija na vojno z zunanjimi sovražniki ni bila pripravljena, vendar je Francija na koncu zmagala. -
ZAČETEK REPUBLIKE
Na krilih zmagoslavja bitke so revolucionarji odstavili kralja Ludvika XVI.. Novo izvoljeni zakonodajni organ narodni konvent je 21. 9. 1792 razglasil konec ustavne monarhije in razglasil republiko, kralja pa so obsodili na smrt. -
Period: to
Tretja faza francoske revolucije
Tretja faza francoske revolucije - obdobje republike in jakobinskega terorja
Francija se je po razglasitvi republike soočala s hudim splošnim pomanjkanjem. Po usmrtitvi kralja se je povečala tudi zunanja nevarnost zaradi namena zaustavljanja širjenja francoske revolucije, vojni so se pridružile tudi druge države. Jakobinci so nato leta 1793 prevzeli oblast in odpravili še zadnje ostanke fevdalizma in začelo se je obdobje diktature, do leta 1794, ko se jim je ljudstvo uprlo in so jih aretirali. -
Period: to
Četrta faza francoske revolucije
Četrta faza francoske revolucije - obdobje direktorija
S termidorijanskim udarom se je končalo obdobje jakobinske diktature in vodenje države je prevzela meščanska večina (bogata buržuazija). Konvent je l. 1795 sprejel novo ustavo, po kateri je izvršno oblast dobil petčlanski direktorij s petletnim mandatom. Volilno pravico je imel vsak moški državljan, ki je plačeval davke in je bil star več kot 21 let. Napade na Francijo pa je uspešno zatrl Napoleon. -
Zmaga Napoleona v S Italiji, odprava v Egipt
Po uspehih v S Italiji se je l. 1798 odpravil v Egipt, kjer je želel oslabiti vpliv VB v Sredozemlju in si še dodatno povečati ugled. Po zmagi pri piramidah in vkorakanju v Kairo ga je v bitki pri Abukirju premagal angleški admiral Nelson, ki mu je uničil ladjevje in pretrgal oskrbovalne poti. -
Napoleonov državni udar, začetek vladanja Napoleona Franciji
Po Napoleonovi vrnitvi v Francijo je Napoleon s pomočjo vojske leta 1799 izvedel državni udar, s katerim je zrušil direktorij. To dejanje je sklenilo desetletno obdobje francoske revolucije v korist meščanstva. Po državnem udaru je bil vzpostavljen konzulat in Napoleon je bil imenovan za prvega med tremi konzuli. S plebiscitom so sprejeli novo ustavo, ki je uvedla splošno volilno novico in je prvemu konzulu zagotavljala široka pooblastila. -
Civilni zakonik
Leta 1804 je bil izdan Civilni zakonik (Code Civil), ki je uzakonil pomembne pridobitve francoske revolucije, kot so npr.:
- enakost pred zakonom
- svoboda posameznika
- svoboda lastnine
- ločitev Cerkve od države
- odprava fevdalne družbe
- svoboda vesti
V veljavi je bil tudi na Slovenskem v času Ilirskih provinc. -
Napoleonov osvajalski pohod proti Avstrijskemu cesarstvu, proti VB
Leta 1805 je zasedel Dunaj in pri Austerlitzu (oz. pri Slavkovu, tudi bitka treh cesarjev) in premagal avstrijsko-rusko vojsko.
Leta 1805 pa je tudi napadel VB in doživel poraz pri Trafalgarju. -
Napoleonov osvajalski pohod proti Kraljevini Prusiji, razglasitev celinske zapore
Leta 1806 je Napoleon z vojsko premagal prusko vojsko v bitki pri Jeni in vkorakal v Berlin. Po zmagi v Austerlitzu je bilo razpuščeno Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti in bila je oblikovana Renska zveza.
Spoznal je, da zaseda VB ne bo možna, zato je leta 1806 razglasil celinsko zaporo z namenom onemogočiti trgovanje z VB. -
Napoleonov osvajalski pohod proti Kraljevini Španiji
Leta 1808 je po zasedbi Portugalske zavzel še Španijo. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Med letoma 1809 in 1813 so na delu današnjega slovenskega ozemlja (J od Save) zavladali Francozi. Ustanovili so državno tvorbo in jo poimenovali Ilirske province. Prihod Francozov je pomenil velik napredek, saj so posodobili zakonodajo, upravo in šolstvo ter s tem spodbudili narodno gibanje. Vzroki za ustanovitev so bili politični, gospodarski in vojaški. Na čelo je l. 1811 postavil generalnega guvernerja de Marmonta. Uvedli so tudi številne upravne, sodne, šolske in cerkvene reforme. -
Napoleonov osvajalski pohod proti Rusiji
Do l. 1812 je Napoleon izvajal agresivno zunanjo politiko in nadziral večji del evropskega ozemlja.
L. 1812 je Rusijo napadel zaradi nespoštovanja celinske zapore in prepričevanja, da ima dovolj močno vojsko. Proti njej se je podal z veliko vojsko. Na poti je imel veliko težav z oskrbo vojske, ruska vojska pa se je odločila za taktiko požiganja vasi. Po francoski zmagi pri Borodinu (eno najhujših v 19. stol.), so Fr. vkorakali v gorečo Moskvo in se zaradi pomanjkanja hrane umaknil in vrnil. -
BITKA PRI LEIPZIGU
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov
V bitki je koalicija Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske pod poveljstvom ruskega carja Aleksandra I. in Karla Filipa Schwarzenberškega odločilno porazila francosko vojsko Napoleona I. V največji bitki do takrat je sodelovalo več kot pol milijona vojakov. Po bitki je bila razpuščena Renska zveza.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=8oh3lUYxKqI -
Period: to
KRALJESTVO ILIRIJA
Po ukinitvi Ilirskih provinc je ozemlje spet pripadalo Avstrijskemu cesarstvu. Uvedli so ga v posebno administrativno enoto - Kraljestvo Ilirija, ki je obstajalo do leta 1849. Oblasti so obdržale tiste francoske reforme, ki jih niso ogrožale in so koristile državi. Šole, ki so jih uvedli Francozi so ukinili, OŠ so spet prišle pod nadzor Cerkve, ukinili pa so tudi civilne poroke. Ker je bil to čas Metternichovega absolutizma, se je narodno gibanje lahko izražalo le na kulturi. -
DUNAJSKI KONGRES
L. 1814 so se države zmagovalke nad Napoleonom zbrale na Dunaju, ki je za več kot pol leta postal središče Evrope. Dunajski kongres je vodil avstrijski knez von Metternich. Na njem so se zbrali najvišji predstavniki držav koalicije (avstrijski cesar, ruski car, pruski kralj...). Na njem so vodilne sile koalicije proti Napoleonu na novo uredile Evropo.
NAČELA:
- obnoviti stari red z zatrtjem revolucionarnih vrenj
- zagotoviti legitimnost starih vladarskih rodbin
- vzpostaviti ravnotežje moči -
Izgon Napoleona na Elbo
Države koalicije so vkorakale v Pariz. Napoleon je nato odstopil ter bil izgnan na Elbo, od koder se je za 100 dni vrnil na prestol. Leta 1815 pa je iz Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod proti Parizu. -
Bitka pri Waterlooju
Pri bitki pri Waterlooju je bila dosežena dokončna zmaga koalicije nad Napoleonom pod poveljstvom Wellingtona. Bitka se je nahajala blizu Waterlooja, ki danes spada pod Belgijo, takrat pa je spadal pod Nizozemsko. Napoleonov velik poraz pri Waterlooju je pomenil zmago Sedme koalicije v vojni proti Franciji in konec Napoleonove vladavine kot cesarja Francije.
Napoleon je bil visok samo 1,68 m.
Zanimiv posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=Bj1aVW3LuVo -
Izgon Napoleona na Sveto Heleno
Po porazu Napoleona pri Waterlooju so ga izgnali na otok Svete Helene sredi Atlantika, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila po eni domnevi zastrupitev z arzenikom, po drugi pa naj bi umrl od rakastega tumorja na želodcu. -
Period: to
Metternichov absolutizem in predmarčna doba
Metternichov absolutizem je bilo obdobje vladanja Klemensa von Metternicha. Držal se je načela ničesar spreminjati in nasprotoval političnim spremembam ter liberalnim težnjam, zato je v državi vladala cenzura in nadzori Tega obdobja pa je bilo konec, ko je bil v času marčne revolucije prisiljen odstopiti.
Predmarčna doba je obdobje od dunajskega kongresa
1815 do leta 1848:
- obdobje miru
- na prestol so se vrnile stare vladarske dinastije
- zatiranje idej meščanstva po spremembah
- cenzura -
SVETA ALIANSA
Za zagotovitev politične stabilnosti, trajnega miru in po načelih krščanstva so na pobudo vladarjev Rusije, Avstrijskega cesarstva in Prusije oblikovali politično in vojaško zvezo - Sveto alianso. Njeni predstavniki so se zbirali na kongresih, organiziran pa je bil tudi v Ljubljani. Njene naloge so bile:
- zatiranje revolucionarnih trenj
- skrb za nespremenjene meje
- obdržati politične ureditve, sprejete na dunajskem kongresu
- zaustavitev liberalnih in narodnih gibanj