-
Jamestown, Virginija
- maja 1607 so 104 možje ustanovili prvo stalno angleško naselbino Jamestown imenovano po kralju Jamesu prvemu. Naselbina se je nahajala okrog 4km stran od reke James v Virginiji.
-
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
- septembra 1638 se je rodil Ludvik XIV. ali Sončni kralj. Vladal naj bi že od svojega 9. leta vendar je to delo do 1661 prevzel kardinal Mazzarini. Vladal je brez pomoči plemstva in bil absolutist in monarh. Zgraditi je dal eno izmed najlepših palač na svetu po imenu Versailles. Z vrtovi sega kar 826 hektarjev. V njej naj bi živelo okrog 7000 ljudi. Namesto protestantske vere pa je spodbujal vero vanj, da bi vsi vedeli, da je on najpomembnejši. To je povedal z besedami: "Država to sem jaz.
-
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko, družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v 18. stoletju. Najpomembnejši razsvetljenci so bili Voltaire, Montesquieu, Rousseau in Hume. Poudarjali so znanost ter menili naj se cerkev ne vpleta vanjo ter da se vsak lahko svobodno izraža. Na slovenskem je razsvetljenstvo pomenilo številne reforme Jožef II. in Marije Terezije. -
Period: to
Marija Terezija
Ker Karel VI. ni imel moškega dediča je
leta 1740 Marija Terezija postala naslednica in edina ženska vladarica hasburških dežel. Marija Terezija
je znana predvsem po številnih reformah. Pričela je z obširnimi reformami v vojske in davkov ter tako
zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vojske in vlade. Leta 1774 pa je uvedla tudi obvezno šolstvo ter
Terezijanski kataster, ki se ga uporablja še dandanes. Po smrti je vladanje predala svojemu sinu Jožefu II. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec ter baron. Rodil se je 23.novembra 1747 in umrl 10.novembra 1819. Zaradi trgovine z železom je hitro obogatel ter postal najbogatejši Slovenec do Napoleonovega prihoda, ko se je zanj zgodil gospodarski polom. Ustanovil je klub razsvetljencev imenovan Zoisov krožek. Kjer je slovenske izobražence s podobnim mišljenjem spodbujal k pisanju del. Izdal je veliko del ter spodbujal izobrazbo in slovenski jezik. -
Period: to
Ludvik XVI.
Od 1754 do 1793 je živel zadnji Francoski kralj Ludvik XVI., ki se je rodil leta 1754. Leta
1774, ko je prevzel oblast, je bila Francija zelo zadolžena, poskušal je z mnogimi reformami, ki so bile
zatrte s strani Francoskega plemstva. Podpiral je tudi ameriško vojno za neodvisnost. Kljub vsem željam,
da se Francijo spremeni ga je sodni proces spoznal za krivega veleizdaje in obsojen na smrt. 21,
januarja 1793 pa je bil tudi javno obglavljenj. -
Konec 7 letne vojne
Od leta 1756 do 1763 je trajala 7 letna vojna na 3 kontinentih. V Severni Ameriki in Indiji med Francijo in Veliko Britanijo v Evropi pa med Prusijo in Avstrijo. Končala se je z mirovnim podpisom in s tem je Francija veliko kolonij predala Veliki Britaniji, Prusija pa je ohranila ozemlje Šlezije pred Avstrijo. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je na oblast Francije prišel leta 1799 skozi vodenje vojske v zmago proti Avstriji. Leta 1804 se je razglasil za cesarja Francije. Proti koalicijskim državam je začel veliko vojn. Dokončno je bil poražen v Rusiji in bil izgnan na otok svete Helene, kjer je leta 1815 tudi umrl. -
Bostonski pokol
Zaradi zvišanja davkov Američanom so hoteli ti imeti prostor v parlamentu, kar jim je bilo zavrnjeno. 5. marca 1770 je britanska vojska v bostonskem pokolu ubila pet in ranila šest Američanov, članov skupine »Sinovi svobode«, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil bojkot Američanov proti visokim davkom na čaj. 16. decembra 1773 so prebivalci oblečeni v Indijce na silo zavzeli tri ladje in iz njih zmetali 342 zabojev čaja. Pobiralce davkov pa namazali s katranom ter jih posuli s perjem. Bila je ena izmed glavnih povodov za zečetek vojne za neodvisnost -
Kronanje Ludvika XVI.
- maja 1774 je po smrti očeta svoje vladanje začel Ludvik XVI.
-
Ameriška vojna za neodvisnost
Vojna za neodvisnost je trajala od 1775 do 1783 za katero je bil povod Bostonska čajanka ter visoki davki. Najprej so se vprli Američani, nato pa so jim na pomoč priskočile tudi Francija, Španija in Nizozemska. Vojna se je leta 1783 končala s Pariškim sporazumom -
Deklaracija neodvisnosti ZDA
- julija 1776 je ustanovni dokument Združenih držav Amerike ali Deklaracija neodvisnosti ZDA, ki jo je napisal "odbor petih" razglasil trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki za svobodne in neodvisne države ter razvez vse političnih povezav z Veliko Britanijo. Danes je ta dokument shranjen v nacionalnem arhivu ZDA v Washingtonu D.C.
-
Period: to
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški je po smrti svojega očeta postal Rimsko-nemški cesar ter bil sovladar Habsburških dežel. Po smrti njegove mati Marije Terezije leta 1780 pa je postal samostojni vladar Habsburških dežel in nadaljeval z reformami Marije Terezije do svoje smrti leta 1790. Kot njegova mati je bil razsvetljeni absolutist njegovo obdobje vladanja pa imenujemo Jožefinizem. -
Sprejetje ustave ZDA
Prva ustava ZDA je bila sprejeta 17. septembra 1787 v Filadelfiji. Sprva je ustava vsebovala 7 točk, sedaj pa jih vsebuje 27. Začela se je uporabljati šele leta 1789. -
Period: to
Začetek in 1. faza Francoske revolucije
Zaradi nesposobnosti Ludvika XVI. je izgubljal oblast, vsakič bolj vplivna pa sta bila duhovščina in plemstvo, ki sta vedno preglasila tretji stan ali meščane, ki so morali plačevati vse višje davke. Ti so postajali vse bolj nejevoljni in se povezali z nezadovoljnim delom plemstva in se skupaj uprli absolutističnemu sistemu. -
Temeljne pravice
Temeljne pravice sestavlja prvih 10 točk ustave ZDA, ki so bile naenkrat sprejeta 15. decembra 1791. Predstavljajo zbirko medsebojno krepilnih jamstev pravic posameznikov in omejitev zveznih in državnih vlad. -
Francija kot ustavna monarhija
Kralj Ludvik XVI. je poskusil pobegniti na Nizozemsko, kar mu ni uspelo, zato je ustavodajna skupščina 3. septembra 1791 sprejela ustavo in se preimenovala v zakonodajno skupščino. Uzakonjena je bila prejšnja deklaracija, odpravljene carine, obdavčevanje glede na premoženje, podržavljena cerkvena posest, uvedena civilna poroka, in omejena volilna pravica. -
2. Faza Francoske revolucije
Leta 1792 se je začela 2. Faza Francoske revolucije. Nastali sta dve politični skupini Montanjarji in Žirondisti. Zaradi strahu pred ponovnim absolutizmom so se zgodili septemberski pokoli. Prusi in Habsburžani so sklenili zavezništvo in začele so se francoske revolucionarne vojne. Francija je postala republika. -
Period: to
Koalicijske vojne
Od aprila 1792 do junija 1815 so potekale vojne znane kot koalicijske vojne zaradi nabora zaveznikov proti Franciji. Rusija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Anglija in Otomansko cesarstvo so se povezale z Avstrijo in Prusijo v vojni proti Franciji. Zaradi mešanja narodov so bile vojske koalicije za razliko od organizirane Francoske vojske nestabilne n brez koordinacije. -
Francija postane Republika
Po prvi zmagi s strani Francije v bitki 1. septembra 1792 je zakonodajna skupščina Francijo razglasila za Republiko. -
Period: to
3. Faza Francoske revolucije
Francijo je zajelo pomanjkanje, Francoska vojska pa doživljala poraze. Začne se jakobinska diktatura sprejmejo nov koledar z desetdnevnimi tedni, uvedli so splošno oborožitev (ljudska vojska) ter odpravili fevdalizem. Mnoge politične stranke se povežejo in uspe jim aretirati voditelja Jakobincev in s tem se teror konča. -
Period: to
4. Faza Francoske revolucije
Zaradi termidorijanskega udora se konča jakobinska diktatura. Državo vodijo meščani, ki leta 1795 sprejmejo novo ustavo, s katero izvršno oblast dobi direktorij. Volilno pravico pa vsak moški, ki plačuje davke in je starejši od 21 let. Napoleon je postal poveljnik francoske vojske po uspešnem zatiranju državnega udara. Francijo je pripeljal do zmage proti Avstriji in s tem pridobil ozemlje Nizozemske in S. Italije. -
Napoelonov napredek v Italiji
V letih 1796 in 1797 je Napoleon uspešno zavzemal Sever Italije. Nato pa se odločil zavzeti tudi Papeško državo, kar je tudi storil in ustanovil Rimsko Republiko. Nato pa zavzel tudi Malto in Kreto. Izkrcal se je v Aleksandriji in se napotil proti Egiptu, kjer je izgubil bitko, zaradi česar se je tudi vrnil v Evropo. -
Državni udar v Franciji
Novembra 1799 se je Napoleon pridružil državnemu udaru. Direktorij je bil nadomeščen s tričlanskim konzulatom in tako je Napoleon z novo ustavo postal prvi konzul od leta 1804, ko se je razglasil za cesarja. -
Napoleonovo kronanje
Leta 1804 se je Napoleon razglasil za prvega cesarja Francije. Med svojim vladanjem je zavzel večino zahodne in srednje Evrope. Kronanje je potekalo 2. decembra 1804 v stolnici Notre-Dame v Parizu, prisoten pa je moral biti papež. -
Napoleonov uspeh v Avstriji
Napoleon se je srečal že z tretjo koalicijsko državo. Napoleon je to koalicijo razbil z zmagami v kampanji v Ulmu in v bitki pri Austerlitzu. -
Razpad Svetega Rimskega cesarstva
Leta 1806 se je proti Napoleonu postavila četrta koalicija. Prusijo je Napoleon premagal v Jeni in Auerstedtu, vkorakal z Veliko armado v vzhodno Evropo in junija 1807 premagal Ruse pri Friedlandu, s čimer je poražene države četrte koalicije prisilil, da so sprejele Tilsitske pogodbe. -
Napoleon osvoji Španijo in Portugalsko
Leta 1807 sta Francija in Španija podpisale dogovor s katerim so Francoske čete skozi Špansko ozemlje prišle do Portugalske in jo prisilile, da zapre pristanišča in konča trgovanje s Anglijo. To je bil začetek polotoške vojne, ki se je spremenila v špansko vojno za neodvisnost. Napoleon je tudi Španijo okupiral in kot vladarja postavil svojega brata zaradi česar je izbruhnila vojna. S pomočjo Velike Britanije je Španija Francoze izgnala iz države. -
Period: to
Ilirske province
Leta 1809 Napoleon, v bitki pri wagramu porazi Avstrijo, ki Franciji s schonbrunskim mirom
prepusti Ilirske province(del Koroške, del Hrvaške, Kranjsko, Goriško, Istro in Trst, kasneje pa je bila
priključena tudi vzhodna Tirolska), z obvladovanjem Ilirskih provinc je Francija želela predvsem zapreti
Avstriji dostop do morja in vzpostaviti poslovne poti med Parizom in Istanbulom. Odnos lokalnega
prebivalstva do Francozov je bil po področjih različen. -
Napoleonova vojna z Rusijo
V Letu 1812 se začne Francoska vojna Rusije, ki jo odobri cesar Napoleon, z vojno je želel
pridobiti nadzor nad Rusijo, da bi ponovno začela z sankcijami na VB. Ta vojna
je tudi ena od najhujših, saj je na seznamu vojaških operacij, ki so povzročile največ smrti. V manj kot pol
leta je življenje izgubilo skoraj miljon ljudi. Francozi izgubijo predvsem, zaradi
slabe pripravljenosti na ''Rusko zimo''. Ta zmaga je bila pomembna za Napoleonove nasprotnike, saj se
je s tem začel konec njegove dobe -
Konec Renske zveze
- oktobra 1813 je pisan začetek štiri dnevne vojne zaradi katere je Napoleon izgubil nadzor nad vzhodnim delom Rena. Koalicijska vojska Avstrije, Švedske, Rusije in Prusije je premagala mogočno francosko vojsko.
-
Period: to
Ilirske province
Zaradi dunajskega kongresa je Avstrija pridobila nazaj ozemlje bivših Ilirskih provinc. Dežele naj bi se združile v Ilirsko kraljestvo, ki pa ni imelo skoraj nič pomena. Obstajalo je do leta 1849. -
Izgon Napoleona na Elbo
Zaradi zmage v Nemčiji se je koalicijska vojska odločila napasti Francijo in kljub zmagam na S Francije je na koncu kapitulirala in po sporazumu je bil Napoleon skupaj z družino pregnan na otok Elba. -
Pobeg iz otoka Elbe
- februarja se je po pobegu z otoka Napoleon izkrcal v južni Franciji. Vojska, ki naj bi ga ujela se mu je pridružila in začel je svoje potovanje v Pariz. Na poti so se mu pridruževali vojaki, ki jih je srečal. Ludvik XVIII. je odstopil in Napoleon je spet zavladal ter se pripravil na novo bitko.
-
Napoleonova smrt
Bitka v Waterlooju se je začela in Britanska vojska napade ubrani medtem pa Pruska vojska napade s strani. Napoleon je poražen a uspe pobegniti, vendar ga ljudstvo zavrne in izgnan je na sv. Heleno, kje maja tudi umre.