-
Obdobje od pojava človečnjakov (predhodnikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Razvile so se v južni Mezopotamiji, osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih primernih za kmetijstvo.
Mezopotamija -
Še pred prihodom Indoevropejcev je bil na otoku Kreta vzpon prve visoke kulture na tem območju. Zgodovinarji jo imenujejo kretska ali minojska kultura. Začetek mikenske kulture sovpada z indoevropsko naselitvijo, zato jo v nasprotju s predgrškima kulturama Krete in Troje štejemo za prvo grško kulturo.
-
Imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije do prvih znakov grških polisov.
-
Polisi so samostojne mestne države. Bili so središča polisnega, upravnega, pravosodnega in virskega življenja. Med seboj so bili večinokrat v vojnahn občasno pa so se med seboj povezali.
Antična Grčija -
Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Trajala je do grške zmage nad Perzijo.
-
Na apeninskem polotoku so latini ustanovili Rim. Razvil se jev mestno državo in kasneje v republiko.
Antični Rim -
Vsi svobodni moški državljani so sodelovali pri vodenju države, tako da so svoje voditelje vodili
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega.
-
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Aleksander Veliki je osvojil obale Male Azije in zasedel Egipt in Fenecijo.
-
V helenističnem obdobju je pomen Grčije v grško govorečem svetu močno upadel. Veliki središči helenistične kulture sta bili Aleksandrija in Antiohija.
-
Punska vojna je naziv treh vojn, prva punska vojna, druga punska vojna in tretja punska vojna. Vojne so bile med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
-
To je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo.
-
Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, edini voditelj drčave, kar je pomenilo propad republike. Pridobil je podporo vojakov in revnih množic. Njegovi obleasti pa so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
-
Po Cearjevi smrti je izbruhnil boj za oblast v katerem je zmagal njegov nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Pridobil je vso moč v državi, Rim je postal cesarstvo.
-
Cesar ima vso moč v državi razen postavljanja zakonov in članov senata ki jih lahko samo predlaga.
-
V stoletju po tem ko je Poncij Pilat Jezusa obsodil na smrt se je Jezuso navk razvil v novo vero imenovano krščastvo.
Krščanstvo -
Zaradi vsesplošne krize se cesarstvo odloči da razdelijo državo na dva dela. Vzrok za to je bilo vpadanje barbarskih plemen, boji za oblast in upletanje vojske v politiko, upad števila prebivalcev. -
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Z glavnim mestom Konstantinopljem. Cesar Konstantin I. Veliki ga je preimenoval v novi Rim. Cesarstvo je preživelo deljenje in propad Zahodnega Rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. ter živelo še približno tisoč let.
-
Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščansko vero zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere. Cesar Konstantin Veliki je kristjanom zagotovil versko svobodo. Cesar Teodozij pa je krščanstvo razglasil za državno vero. -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so Živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Grški polisi so se povezali v boju proti skupnem sovražniku, Perzijcem, ki so grozili da si bodo podredili Grške polise.
-
Pod njegovo vlado je Bizanc doživel svoje zlato obdobje. V zadnjih letih Justinijanove vladavine je nastala še zbirka 168 Justinijanovih zakonov.
-
Islam je vira, ki veruje v boga Alaha. Njihova sveta knjiga pa je Koran. Zaradi širjenja Arabske kulure se je razširila tudi Islamska vera. -
Prva staroselska-slovanska državna tvorba, ki je nastala na ozemlju Vzhodnih Alp. Njeno središče je bilo na Krnskem gradu.
-
Zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku. Rekonkvista je bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta, ter predstavlja mejnik in zaključek španskega srednjega veka v dobi širitve španskega in portugalskega kolonialnega imperija.
-
Ker je papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je ta v zahvalo okronal za rimskega cesarja. -
Označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Razkol je bil posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. -
Krščanski plemiči so se udeležili več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palesino izpod muslimanske oblasti. Tej pohodi se imenujejo križarske vojne.
-
Humanizem je filozofsko in ideološko gibanje, ki v ospredje postavi človeka in njegova čustva. Renesansa pa je razcvet arhitekture umetnosti in književnosti, ki se je razvila kot posledica humanizma in je posnemala antično umetnost.
-
Svojo posest so širili s premišljenimi porokami. Med drugi so dobili tudi trg celje, po čemur so dobili ime in plemiški naziv grafje. Hbsburžani so dobili njihovo posest ko je Ulrik II. Celjski umel brez zakonitih potomcev.
-
Najprej je izbruhnila na Kitajskem. Od tam so jo trgovske ladje prinesle v Evropo. Pred izbruhom črne smrti je Evropa trpela za veliko lakoto.
Kuga -
Moč turkov je temeljila na uporabi smodnika, topov in izurjenih vojakov. Zaradi njihovih upadov se je spremenila etnična podoba in razširila islamska vera.
-
V Nemčiji je Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj. Posledice izuma tiskarskega stroja so, večja količina knjig, cenejše knjige, zanimanje za znanje, hitro širjenje informacij. -
Vzhodi Rimski imperij je bil po izgubi ozemelj zmanjšan na samo njegovo glavno mesto in okolico, ki sta pripadla Turkom. -
Kmetje so se začeli upirati ker se je položaj kmetov po vsej Evropi poslabšal. Plemiči so povečali tlako, kmečke dajatve ter omejili kmečko trgovino in obrt.
-
Španska kraljica Izabela I. Kastiljska je Krištofu Kolumbu dala denarno podporo za njegovo pot v Azijo. Po dobrem mesecu plovbe so se zadsidrali v zalivu na današnjih Bahamih. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance.
Kolonizacija Amerike -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Številni misleci so kritizirali Cerkev in jo želeli reformirati zaradi njenih napak. Ideje reformacije je začel nemški redovnik Martin Luter. -
Primož Trubar je izdal prvi slovenski tiskani knjigi, Katekizem, v katerega je zapisal verske navke in Abecednik , priročnik za učenje branja in pisanja. -
Priznal je luteranstvo kot novo viro v Rimsko-nemškem cesarstvu. Sporazum je določil da o veri v svoji deželi vsak deželni knez odloča sam po načelu "Čigar oblast, tega vera". -
Adam Bohorič je napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku. Jurij Dalmatin pa je prvi, ki je v slovenščino prevedel Sveto pismo. -
Najpopolnejša oblika absulutizma se je razvila v Franciji s kraljem Ludvikom XIV. V absulutizmu je oblast kralja neomejena, državne zadeve so kralju pomagali voditi državni uradiniki.
-
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje. Filozofi in drugi evropski misleci so v tem obdobju poudarjali svobodo izražanja, kritiko religije, pomen razuma in znanosti in vrednost človeškega življenja.
-
Bila je vladarica habsburških dežel in Dunaja. Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel.
-
Izumljeni so bili stroji kot naprimer parni stroj, predilni stroj in mehanske statve, ki so povzročili prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta industrija je bila veliko hitrejša od ročne.
-
V vojnah v času francoske revolucije se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte, ki je Francijo povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Ob podpori vojske je izvedel državni upor in prevzel oblast v državi. Obdobje njegovega vladanja imenujemo bonapartizem.
-
S pomočjo evropskih držav zlasti Francije, so kolonisri zmagali in ustanovili novo državo, ki je dobila ustavo v kateri so bila zapisana razsvetljenska načela. -
Prebivalci Pariza so bili razočarani nad razmerami v državi, zato so napadli državni zapor v trdnjavi Bastilja. Nemiri so se razširili po vsej državi. Na podeželju so kmetje napadali gradove zemljiških gospodov.
Francoska revolucija -
Ko je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo je zasedeno ozemlje povezal v posedno upravno enoto in jo poimenoval v Ilirske province.
-
Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. , ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.
-
Vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega imperija in Kraljevine Prusije so da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij ustanovili Sveto alianso. Zveza je cenzurirala, članice so si omogočale medsebojno vojaško podporo proti revolucijam in predsedniki držav članic so se srečevali na kongresih. -
Bil je vojaški polkovnik. Leta 1848 je postal guverner Češke, vendar te službe ni nikoli opravljal. Kasneje pa je postal cesar ko je Ferdinand odstopil.
-
Narodi, ki so živeli v več nacionalnih državah so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Eden izmed narodov, ki je zahteval avtonomno ali nacionalno državo je bila tudi Slovenija. -
Po zatrtju revolucije je bil v Avstrijskem cesarstvu ponovno uveden absulutizem, imenovan Bachov absulutizem poimenovan po notranjem ministru Alexandru Bachu.
-
Imenovana tudi znanstveno-tehnična revolucija. Največ tehnoloških sprememb se je pojavilo v železarsko-jeklarski industriji in kemični industriji. v tem obdobju se se zgodilo nova odkritja kot na primer genetika, kvantna mehanika, atomska teorija, električni tok, elektromagnetno valovanje, jederska energija, radioaktivnost, organska kemija, elektrika, nafta in tekoči trak.
-
Italiani so bili razdeljeni v več držav. V revoluciji so izrazili zahteve po skupni državi a so bili poražani. Kasneje pa so s pomočjo Francije osvobodili in združili Italjane v Kraljevino Italijo. -
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
-
Ob nastanku Italije in Nemčije se je Avstrijsko cesarstvo preoblikovalo v Avstro-Ogrsko, ker je izgubila vpliv nad severom, Nemčijo in na zahodu ozemlje Italije. -
Otto von Bismarck je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel brez Avstije. Leta 1871 sta bile južne in severne nemške države združene v Nemško cesarstvo. -
Rudolf Maister je bil slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Osvobodil je Maribor in spodnjo Štajersko.
-
Atenetat na Franca Ferdinanda in njegovo ženo se je zgodil v Sarajevu. Atentat je izvedla skupina mladih bosanskih Srbov, ki so bili del tajne organizacije Mlada Bosna. Usodni strel je izvedel Gavrilo Princip. -
Znana tudi kot velika vojna. Vojna se je začela po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Vona je vključevala zvevna sile in osrednje sile. Glevne fronte so bile zahodna, vzhodna, balkanska in italijansoko-avstro-ogrska fronta. Prva svetovna vojna
-
Del italijansko-avstro-ogarske fronte. Najznamenitajša bitka te fronte je bil čudež pri Kobaridu.
-
Zgodila se je zaradi nezadovoljstva s carjem in slabim položajem v državi. Car je odstopil in vzpostavila se je republika, ki jo je vodil začesin vladar. Ruska revolucija -
Obsegala je ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo. -
Kraljevina SHS je nastala po združenju države SHS in Kraljevine Srbije. Kraljevina SHS se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Imenovan tudi versajska konfereca ker se je zgodila v versajski palači v Prizu. Namen konference je bil sklenitev mirovnih pogodb. Udeležili so se je predstavniki 32 držav. Glavne odločitve pa so sprejemali veliki trije.
-
To je obdobje gospodarske rasti, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih poizvedovalnih procesov vlaganje v raziskave in množično priseljevanje delavcev.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu prve svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, ne drugi. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko. -
Določil je državno mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo. -
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je izvajal Josip Stalin, po kateram se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje totalitarne policijske države, hitro gospodarsko rast in kolektivizacija kmetijstava.
-
Cene delnic so zelo padle, kar je med ljudmi povzročilo preplah. Vsi so želeli prodati delnice a nihče jih ni želel kupiti, kar je povzročilo zlom borze. Zlomu borze pa je sledila velika gospodarska kriza. Velika gospodarska kriza -
Zaradi nestabilnih razmer je vzpon doživela Nacionalsocialistična delavska stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler. Nacinalistična oblast je odpravila demokracijo in Nemčijo spremenila v totalitarno državo.
-
Fašizem se je razvil, ker Italija po vojni ni dobila vsegaozemlja, ki ji je bilo obljubljeno. Zaradi kriz v državi in zaradi nemirov v delavski stranki. Zaradi tega je zrasla priljubljenost Benedikta Mussolinija in njegovega fašističnega gibanja.
-
Zaradi političnih razmer se konflikt obravnava kot spopad družbenih slojev, religij, spopad med diktaturo in republikansko demokracijo,spopad med revolucijo in protirevolucijo in spopad med fašizmom in komunizmom.
-
Druga svetovna vojna je bila največji in najdražji oborožen spopad v zgodovini, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski. Druga svetovna vojna
-
Do spopada je prišlo, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in ukazal takoj napasti Jugoslavijo. -
Jugoslavija je skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana.
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Glavni organi so generalna skupščina Združenih narodov, sekretariat Združenih narodov, skrbniški svet Združenih narodov, varnostni svet Združenih narodov, meddržavno sodišče in ekonomski in socialni svet. OZN -
Hladna vojna pomeni napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ter zavezniki obeh držav. Ime hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do velikega neposrednega spopada med velesilama. Hladna vojna
-
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna je predstavljala enega izmed vrhuncev hladne vojne in je skoraj pripeljala do uporabe jedrskega orožja.
-
Mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje nekaterih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Bila je prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
Londonski memorandum ali tudi Londonski sporazum, e mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu podpisali zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA. -
Gibanje, v katere je več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Evropska gospodarska skupnost je postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Kubanska kriza -
Vietnamska vojna je bil oborožen spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno.
-
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpraviv Michael Collins in Edwin Aldrin. Pristanek na luni -
Černobilska nesreča se je zgodila v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Radioaktivni delci so se razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Jedrska nesreča v Černobilu -
To so bile prve demokratične volitve v Sloveniji. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več, odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. -
Na njem so se slovenski volivci odločali ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 95% udeležencev se je odločilo za smostojnost. -
Prenos lastnine in odgovornosti iz javnega v privatni sektor.
-
Dan razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti. Slovenija je razglasila samostojnost. -
Vojna, s katero je Republika Slovenija odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ.
-
Po osamosvojitvi je Slovenija sprejela ustavo. -
Politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. Leta 1957 so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za jedrsko energijo, iz katerih kasneje nastane Evropska Unija -
Na posvetovalnemu referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO so volilci odločali o dveh uprašanjih, ali najslovenija postane članica zveze NATO in ali naj postane članica EU. NATO -
Na posvetovalnemu referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO so volilci odločali o dveh uprašanjih, ali najslovenija postane članica zveze NATO in ali naj postane članica EU. -
Evroobmočje je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Na ta dan Slovenija vstopi v evro območje. -
Obdobje vsesvetovne gospodarske recesije. Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze, ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov.
-
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem. V Slovenijo se je prvič potrjeno razširila 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca.