-
Prva angleška kolonija - Virginija
Novonastala kolonija, ustanovljena leta 1607, je bila prva stalna angleška naselbina v Ameriki. Angleži so si tako končno vzpostavili stalno kolonialno prisotnost, kar jim je kasneje omogočilo, da so postali prevladujoča kolonialna sila v Severni Ameriki. Povezava do video posnetka: https://www.youtube.com/watch?v=BvokFncxkh8&t=164s -
Zakaj je Ludvik XIV. Sončni kralj?
Med vladanjem Ludvika XIV., je dvorni balet dosegel vrhunec. Tako Ludvik XIV. in njegov oče sta oba rada plesala balet. Ime sončni kralj pa si je nadel še v najstniških letih, ko je v eni izmed baletnih predstav imel vlogo sonca. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
LUDVIK XIV.:
je vladal kot kralj Francije vladal 72 let (14. maj 1643 - 1. september 1715). Šteje za enega najdlje vladajočega monarha v evropski zgodovini.Ob gradnji palače v Versaillesu je postala moč Ludvika XIV. zelo očitna. Državo je vodil z absolutno močjo, kar tudi poterjujejo njegove slavne besede: " Država, to sem jaz."
https://youtu.be/TRYs9WOEURg
ABSOLUTIZEM:
režim poplne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. Ludvik XIV. klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo družbeno, filozofsko in umetniško gibanje značilno za evropski prostor. Samo zgodovinsko obdobje pa uvrščamo v 18. stoletje.
Razsvetljenci so zavzemali za:
- svobodo izražanja
- kritiko religije
- poudarek na pomenu razuma in znanosti
- zavzemanje za progresivno družbo
- poudarjanje vrednot človekovih pravic. Nekateri zgodovinarji pčravijo, da se je to obdobje začelo z delom Las Caracteres, ki izraža ogorčenje nad samozadovoljnimi člani družbe. -
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Po smrti Jožefa I. je cesarsko krono nasledil Karel VI. Le ta si je želel zagotoviti dedovanje svojih dedičev pred Jožefovimi. To je dosegel s Pragmatično sankcijo, s katero je spremenil določbe. S tem je določil nededljivost in enotnost habsburkih dežel, prav tako pa njegovih potomcev po ženski liniji. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je bila kraljica Svetega rimskega cesarstva. Prestol je lahko podedovala, saj ni imela bratov. Uvrščala se je med razsvetljene absolutiste (absolutistična monarhija, vladar pod vplivom razsvetljenskih idej). Obdobje njenega vladanja imenujemo Terezijanizem. V času njenega vladanja je prišlo do številnih reform na različnih področjih. Na primer : upravne, vojaške, sodne, šolske, verske, reforme v korist kmeta in pa davčne reforme.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=I6Kgk6neTDU -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je spadal med večje razsvetljenca na slovenskih tleh. Ustanovil je Zoisov krožek v katergea so spadali Juri Japel, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, ter drugi. Zois je bil članom Zoisovega krožka mecen, kar pomeni, da jih je materialno podpiral, ter jih podpiral in usmerjal.
ZANIMIVOST:
Bilj je mineralog. Svojim delavcem v fužinah je naročil, naj zbirajo "zanimive kamne". Njegova zbirka je ohranjena v Prirodoslovnem Muzeju. Po njem je poimenovan mineral Zoisit. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI. je vladal Franciji od leta 1774 do leta 1792, ko so ga kot kralja suspendirali zaradi neuspelega poizkusa bega s ciljem sprožiti odpor proti radikalnim spremembam, ki jih je prinel začetek francoske revolucije. Nacionalni konvent, ga je označil za krivega izdajstva, ter ga obsodili na smrt. To je bil konec absolutistične francoske monarhije.
ZANIMIVOST:
Ker je bil njegov padec označen kot konec absolutistične francoske monarhije, so mu nadeli posmehljiv vzdevek Ludvik Zadnji. -
Pariška mirovna pogodba konča sedem letno vojno
Pariška mirovna pogodba ali Pariški mir je bil sklenjen februarja leta 1763, ob koncu sedem lezne vojne in francoske ter indijske vojne med Veliko Britanijo, Francijo , Španijo in Portugalsko. Francija se je skoraj popolnoma umaknila iz Indije. Kanado pa je prepustila Veliki Britaniji. Španiji je prepustila Luizijano in Kubo. Prusija pa je obdržala Šlezijo. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon je v svojem življenju imel naziv francoskega in političnega generala, dosmertnega konzula ter cesar. Zavladal je veči ni Zahodne in Srednje Evrope. Veliko svojih sorodnikov je imenoval za monarhe, kar imenujemo nepotizem.
ZANIMIVOST:
Njegov vzdevek, ki se ga še sedaj drži je bil "mali veliki mož." -
Bostonski pokol
V bostonskem pokolu je bila vpletena britanska vojska ter ameriški člani skupinie " Sinovi svobode". Člani te skupine so na britanske enote metali kamenje in sneg, britanska vojska pa je situacijo soočila tako, da je umorila 5 in ranila 6 članov imenovane skupine. Ta dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela odvijati pet let kasneje. -
Bostonska čajanka
Bostonska čajanka je bil upor Bostočanov zaradi davka na čaj, ki je bil uveden brez prisotnosti tedanjih zastopnikov angleških kolonij. V indijance preoblečeni Bostočani so na silo zasedli 3 ladije in v morje pometali 324 zabojev čaja, ki bi ga ladje odpeljale drugam, saj prebivalci niso želeli plačati carine. Ljudi zadolžene za pobiranje davkov so premazali s katranom in povaljali v perju, ter jih prislili, da so pili čaj.
VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=1cT_Z0KGhP8 -
Period: to
Klemens Von Metternich
Klemens Von Metternich je bil od 1809 avstrijski državni kansler. Na tem položaju je deloval 39 let. Bil je eden izmed vodilnih v evropski politiki in največjih diplomatov takratnjega časa. Med enega večjih diplomatskih uspehov iz njegove strani uvrščamo vzpostavitev evropskega sistema miru. Bil je velik zagovornik Evrope neodvisnih držav. Močno pa je nasprotoval idejam francoske revolucije in Napoleonu. -
Prvi Kontinentalni kongres
Prvi kontinentalni kongres je bil sporazum delagatov iz 13 britanskih in severnoameriških kolonij. Sklican je bil kot nekakšen odgovor na nedopustna dejanja s strani britanskega parlamenta. Potekal je v independence Hall na filadelfiskem gradu. Na kongresu se je sestalo 56 delagatov. Kongres je sestavil peticijo o tem kako naj se te krivice porpavijo, ter določil sklicati nov kontinentalni kongres, če peticija ne bi preprečila nadaljnega izvajanja nedopustnih dejanj. -
Drugi kontinentalni kongres
Drugi kontinentalni kongres je bil 10. maja 1775, saj britanci niso izpolnili njihovih zahtev. Med glavne dosežke drugega kongresa lahko uvrščamo ustanovitev celinske vojske, katere general je bil George Washington. Leta 1776 so američani izdali Deklaracijo o neodvisnosti ter postali neodvisni od Velike Britanije. leta 1781 pa so bili podpiani členi Konfederacije, ki so ustanovili pravo vlado. Po tej pridobitvi se je kongres imenovl Kongres konfederacije. -
Osamosvojitev Amerike
Z dekleracijo o neodvisnosti se je 13 ameriških kolonij uradno odcepilo od Velike Britanije s katero so bili v vojni že od aprila 1775. Sledila je ameriška vojna za osamosvojitev. Osamosvojitev je imela pozitiven vpliv na zemljiške postnike in plantažnike, med tem ko na ženske, temnopolte prebivalce in sužnje ni imela sprememb.
VIDEO: https://youtu.be/NdRuU5ON-LU -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. je bil nadvodja Avstrije, kralj Češke in Ogrske, Cesar Svetega rimskega cesarstva. Vladal je kot razsvetljeni absolutist (absolutistična monarhija, katere vladar je vladal pod vplivom razsvetljenskih idej). Obdobje njegovega vladanja imenujemo Jožefizem. V času svojega vladanja pa je nadaljeval reforme svoje matere. Le te pa so vse sodile v korist kmetom in škodo cerkvi. -
Ameriška ustava
Ustava Združenih držav je bila sprejeta septembra 1787 na ustavni konevnciji v Filadelfiji. Ustava je vrhovni zakon Združenih držav Amerike. Sprva je imal 7 točk, kasneje pa je bila dopolnjena s 27 amandmaji. Ameriška ustava po nekaterih virih velja za eno izmed najstarejših pisanih ustav na svetu. Originalna ročno pisana različica je hranjena v nacionalnem arhivu v Washington D.C.
ZANIMIVOST:
Dokument ima skupno 4543 besed.
VIDEO:
https://www.youtube.com/watch?v=OSWl5ldEv6w -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija šteje pod obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v franciji, ki je trajala 10 let. Posledice francoske revolucije štejejo v prid meščanstvu. Ludvik XVI. je zaradi nezmožnosti in bogotega načina življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo ljudi. Vso oblast sta imela plemstvo in duhovščina. Le ti so živeli v razkošju, kmetje pa v revščini. Meščani so začeli upor proti absolutni kraljevi oblasti ter fevdalnemu sistemu. Sledili so idejam razsvetljenstva. -
Napad Parižanov na Bastilijo
Napad na Bastilijo se je zgodil 14. julija 1789, ko so revolucionarni upornika meščanskega stanu vdrli in prevzeli nadzor nad Bastilijo. Takrat je Bastilija predstavljala kraljevo oblast v središču Pariza. Napad je bil posledica nestabilne ekonomske krize v času vladanja Ludvika XVI., popolne oblasti plemstva in duhovščine, nezadovoljnih kmetov in meščatov,...ž
VIDEO:
https://youtu.be/mgqgpRdIYOs -
Razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Deklaracijo o pravicah človeka in državljana je sprejela francoska nacionalna ustavodajna skupščina. To je dokument o človekovih državljanskih pravicah iz časa revolucije. Imela je velik vpliv na razvoj priljubljenih predstav o svobodi posameznika in demokraciji v Evropi po svetu. -
Listina pravic
Listino pravic so sprejeli 1791. Le ta v 10. točkah prepoveduje omejevanje veroizpovedi, govora, tiska, pisanja peticij in mirnega združevanja. Listina prepoveduje odvzem življenja, svobode in premoženja brez ustreznega postopka. Obtožencu so dali pravico do hitrega in javnega sojenja pred nepristransko poroto. -
Ustavna monarhija
Francoska ustava je bila sprejeta 3. septembra 1791 kot prva pisna ustava v zgodovini Francije. Ustava je bila sprejeta po padcu absolutne monarhije in je začela prehodno obdobje med monarhijo in prvo republiko. -
II. FAZA: radikalizacija, prehod v republiko
S tem je Francija vstopila v 20 let neprestanih vojn. Z zmago proti koaliciji se je začelo oblikovanje francoske republike. 20. septembra 1792 pri Vamyju so francoske prostovoljne čete prvič zadržale avstrijsko-pruski napad. Po zmagi so odstranili kralja Ludvika XVI. In tako 21. septembra 1792 razglasili republiko, ter kralja obosili na smrt. -
Period: to
20-letno obdobje francoskega vojskovanja z drugimi državami
Med letoma 1792 in 1815 je obdobje izjemnih podvigov s strani Francoske republike in pozneje Francoskega imperija pod vodstvom Napoleonom Bonapartom pospešili vrsto vojn, ki sp preoblikovale obraz narodov in družb v Evropi in na drugi strani Atlantika ter tudi Vzhod.
VIDEO:
https://www.youtube.com/watch?v=wKcAOEK4PZk -
Nacionalna konvencija
Konvencija je ime za ustavo in zakonodajno skupščino Francije v obdobju francoske revolucije. Odstranili so kralja Ludvika XVI. In tako 21. septembra 1792 razglasili republiko, ter kralja obosili na smrt. -
Period: to
III. FAZA: obdobje republike in Jakobinskega terorja
Za to fazo je značilno hudo splošno pomankanje zaradi veliko uporov, kar je privedlo do rojalistične vstaje, kjer so usmrtili 1500 ljudi. Povečala se je zunanja nevarnost, kar je privedlo do več vojn in večjih izdatkov. Glavno urodje nove vlade je postalo ustrahovanje. 1793 se je začelo obdobje jakobinske diktature. -
Period: to
IV. FAZA: Obdobje direktorija
Zaradi udara Termidorijanskega udara se je končalo obdobje jakobinske diktature. Vodenje je bio v rokah meščanske večine. 1795 je konvent sprejel novo ustavo, ki je uveljavila izvršilno oblast. Volilno pravico so dobili vsi moški nad 21, ki so plačevali davke. Še vedno pa je vladala gospodarska kriza zaradi veliko vstaj, ki pa jih je Napoleon zatiral. Tu se tudi začetek Napoleonve kasnejše prevlade. -
Napoleon: odprava v Egipt
Napoleon je bil pri zgodnjih 24. letih imenovan za generala francoske vojske.
Temu so sledili veliki uspehi v severni Italiji zaradi katerih se je kasneje, leta 1798, odpravil v Egipt. Tam je želel oslabiti vpliv Velike Britanije v Sredozemlju in povečati svoj ugled.
Sledila je zmaga pri piramidah, nato pa je bil v Kairu premagan, saj mu je angleški general Nelson uničil ladjevje in pretrgal oskrbovalne poti. Učbenik: Zgodovina 3 - dolgo 19. stoletje -
Napoleon: državni udar - konec francoske revolucije
Ob vrnitvi Napoleona v Francijo, je Napoleon skupaj s svojo vojsko izpeljal državni udar leta 1799 in s tem uničil dosedanji direktorji. Posledično pa je to dejanje končalo 10 letno obdobje francoske revolucije v korist meščanstva. Učbenik: Zgodovina 3 - dolgo 19. stoletje -
Napoleon: okoronan za cesarja, izdaja Civilnega zakonika
Napoleon je bil leta 1804 okornan za cesarja v Notre-Dame. Pred tem pa je s Cerkvijo podpisal konkordat (meddržavni sporazum med Cerkvijo in vladarjem/vlado neke države. Pogosto zajema priznanje Cerkve in dodelitev dodatnih pravic ), zato da si je zagotovil prisotnost papeža na najgovem kronanju.
Izdal pa je tudi Civilni zakonik v katerem je zapisal pridobitve fra. rev.: enakost pred zakonom, svoboda posameznika, svoboda lastnine, ločitev Cerkve od države, odprava fevdalne družbe, svoboda vesti -
Period: to
Napoleon: zakon z Joséphine Bonaparte
Joséphine in Napoleon sta sklenila zakon 18. maja leta 1804. Le ta pa ni trajal pretirano dolgo, saj sta razumno končala njun zakon z ločitvijo 10. januarja 1810. Glavni razlog za ločitev je bil ta, da nista mogla skupaj zanositi. Napoleon je Joséphine dal vedeti 30. novembra na večerji, da dela seznam primernih princes za ženitev. Razlog za to, pa je bil, da mu je bilo v interesu najti ženo, ki mu bo rodila dediče. Joséphine Je to razumela in se strinjala z ločitvijo. Viri: Wikipedia -
Napoleon: Začetek osvajalskih pohodov; zasedba Dunaja
1805 se začnejo Napoleonovi osvajalski pohodi, ki so zajemali tudi Avstrijo. Zasedel je dunaj premagal avstrijsko rusko vojsko. Zasedel pa je tudi Kraljevo Prusijo, Veliko Britanijo, Portugalsko, Španijo, in napadel je tudi španijo zradi nespoštovanja celinske zapore. -
Napoleon: Celinska zapora
Po porazu pri Trafalagarju 1805, je spoznal, da je zasedba Velike Britanije skoraj ne mogoča. Zato je leta 1806 razglasil Celinsko zaporo z namenom onemogočiti trgovanje z Veliko Britanijo -
Napoleon: zasedba Portugalske in Španije
Leta 1808 po zasedbi in zmagi nad Portugalsko, je napoleon zavzel tudi Španijo. Španjska vojna za neodvisnost je konflikt, kis e jerazvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonovih vojn. Španija, Velika Britanija ter Portugalska so združile moči in se spopadle s Francozi, ki so želeli na španski prestol postaviti Napoleonovega brata. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je napoleon ustanovil oktobra leta 1809 ko je bila Avstrija po porazu prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koroške, Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino JZ od Save. Goričko, trst in tudi Istro -
Napoleon: napad na Rusijo
-
Napoleon: bitka pri Leipzigu
V bitki je koalicija Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske pod poveljstvom Aleksandra I. in Karla Filipa porazila francosko vojsko Napolona. V bitki se je borilo 600 000 vojakov z 2 200 topovi in 200 000 granatami. To je bila ena največjih bitk pred prvo svetovno vojno, ki je povzročila 127 000 smrtnih žrtev. Poražen Napoljen je bil prisiljen, da se umakne v Francijo, koalicija pa je razpustila Rensko zvezo.
VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=8oh3lUYxKqI -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Zato ta čas imenujemo Metternichov absolutizem. -
Napoleon: izgon na Elbo
Po porazu pri Leipzigu, je koalicija na začetku leta 1814 napadla Francijo. Napoleon pa je bil prisiljen k odstopu in bil pomladi istega leta nato izgnan na Elbo. -
Napoleon: začetek dunajskega kongresa
Dunajski kongres je zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil na Dunaju 1. septembra 1814. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu evrope po vojaškem porazu Napolonove Francije in njegovem izgonu na Elbo. -
Napoleon: izgon na Sveto Heleno
Po zmagi koalicije v Waterlooju so napoleona izgnali na otoke Svete Helene, kjer zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila po eni domnevi zastrupitev z arzenikom, po drugi pa naj bi umrl od rakastega tumorja na želodcu. -
Napoleon: Bitka pri Waterlooju - dokončna zmaga nad Napoleonom
Bitka se je odvijala junija 1815 blizu nasleja Waterloo, ki danes pripada Belgiji, takrat pa je pripadal Nizozemski.
Od Napoleonove vrnitve z Elbe ponovno na oblast marca 1815, se je mnogo držav, ki so mu nasprotovale že v preteklosti, združilo in formiralo Sedmo koalicijo. Napoleonov velik poraz pri Waterlooju je pomenil zmago Sedme koalicije v vojni proti Franciji in konec napoleonove vladavine kot cesarja Francije. -
Period: to
Obdobje revolucij v Evropi
Francoska revolucija je bila zgled vsem naslednjim revolucijam, ki so sledile po celotni Evropi. Lahko bi rekli, da je francoska revolucija sprožila domino efekt za revolucije na tleh Evrope. -
Sveta Aliansa
Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.