ZGODOVINA

Preddinastično obdobje (Egipt)

4000 BCE

4500 pr Kr. prazgodovinske kulture; 4 tisočletje pr Kr. se je Egipt združil v enotno državo.

Sumerci so ustvarili pisavo

3500 BCE

Ustvarili so pisavo zaradi potrebe po lažjem delovanjem državne uprave. Pisali so višji, bolj izobraženi sloji, pisali so na glinene tablice.

Sumerske mestne države (Mezopotamija)

Period: 3100 BCE to 3000 BCE

To so bile Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu
Ukvarjali so se s kmetijstvom, družba je bila razdeljena na vrhovne svečenike, plemstvo in meščane. Sumerci so bili odvisni od namakalnega poljedelstva.

Troja (Antična Grčija)

Period: 3000 BCE to 1200 BCE

zgrajena 3. tisoč pr. Kr., vrhunec dosegla 2. tisoč. pr. Kr.
nadzor nad potjo med Azijo in Evropo
legenda o Trojanskem konju, Odiseja in Iliada

Zgornje dinastično obdobje (Egipt)

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

Faraon Menes ali Narmer je bil zaslužen za združitev spodnjega in zgornjega Egipta. Prestolnica je bila v mestu Memfis.

Staro kraljestvo (2575 pr. Kr.-2135 pr. Kr.)

2575 BCE

Memfis, države so se delila na okrožja, vladali so faraoni 4. dinastije (Keops, Mikerin, Snefru), gradnja piramid.

Akadko kraljestvo (Mezopotamija)

Period: 2300 BCE to 2100 BCE

Sargon I. si je podredil sumerske mestne države in ustanovil akadsko kraljestvo. Prestolnica je bila v mestu Akad. Širili so ozemlje, dosegli so razcvet kraljestva. Z notranjemi nemiri se je imperij slabšal in razpadel.

Minojska civilizacija (antična Grčija)

2200 BCE

Na Kreti 2200 pr. Kr. prva visoka civilizacija v grškem prostoru. Plemiške družine so gradile palače (politično in gospodarsko središče); začetek trgovine, pomen žensk- pojavljajo se v javnosti
Keramika, mojstri obdelovanja kovin
Geološko nemirno območje- potresi, izbruhi vulkanov
slikovna linearna A pisava

prvo vmesno obdobje (Egipt)

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt se spet razdeli, za oblast se borijo Nomarhi

Mikenska civilizacija (antična Grčija)

Period: 2000 BCE to 1200 BCE

Priselila so se grška plemena Ahajci, Dorci, Jonci in Eolci, ki so se spopadali s staroselci. Okoli 1600 pr. Kr ustanovili utrjena mesta in države (Mikene, Tirint), megaron, razvoj trgovine in gradbeništva, organizirana vojska in centralna uprava.
Propad 12.stol. pr. Kr. ob dorski selitvi

Srednje kraljestvo (Egipt)

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Vladarji iz Teb ponovno združijo Egipt, prestolnica v Tebah.
Faraon Sezostris III. je razpustil službo nomarhov in centraliziral državo.
Imeli so dobro izurjeno vojsko, nove obdelovalne površine, razcvet literature in umetnosti...

Slikovna linearna A pisava

1800 BCE

Uporabljali so jo Minojci, ni še razrešena, malo zapisov

Hamurabijev zakonik

1700 BCE

Talionsko načelo, napisano je bilo na klinopis.

Starobabilonsko kraljestvo (Mezopotamija)

1700 BCE

V 19.stol pr. Kr. so se naselili semitski Amoriti v Mezopotamijo in zgradili mesto Babilon. Vrh je doseglo v 18.stol pr. Kr. s kraljem Hamurabijem

drugo vmesno obdobje (Egipt)

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

prihod Hiksov, prestolnica v Avarisu

Novo Kraljestvo (Egipt)

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Faraon Ahmose: premagal Hikse in združil Egipt.
Egipt postane velesila v Sredozemlju.
Tutmozis III.: razširil območje na jugu in na severovzhodu.
Amenofis IV.: uvedel vero v enega boga.
Ramzes II. :spopad s Hetiti pri Kadešu in podpis prve mirovne pogodbe.
Ramzes III.: ubranil Egipt pred ljudstvi z morja.
Začetek uporabe železa.

Zlogovna linearna B pisava

1400 BCE

Uporabljali so jo mikenski grki v osrednji Grčiji

Asirsko kraljestvo (Mezopotamija)

1300 BCE

Položaj velesile v 14stol. pr. Kr.
Kralj Asurbanipal II.
Asirsko kraljestvo uniči Babilonija 614pr. Kr.

Atene (Antična Grčija)

1200 BCE

Največji polis v osrednji Grčiji, nastal je na ravnem griču, prebivalci: jonci, ukvarjali so se s trgovina, kmetijstvom.
Oblike vladanja: najprej kraljevia, potem aristokracijo (devet arhontov) Drakon: zbral in uredil zakonske predpise
Solon: odpustil dolgove kmetom, zemljiški maksimum, prepovedal suženjstvo
Timokracija: delitev državljanov premoženje: petstomernikarji, konjeniki, uprežniki, teti
Pejzistrat: s prevaro je prišel na oblast
Kelestejn:10 fil
Ostakizem: glasovanje proti tiraniji

Prehodno (temno) obdobje (Antična Grčija)

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Propad mikenske civilizacije, konec bronaste dobe- začne se železna doba
Dorci so začeli poseljevati V in J obalo Peloponeza, Kiklade in Sporade in J obalni pas Male Azije. To je trajalo več desetletij. Stapljali s starim prebivalstvom (Ahajci, Jonci, Eolci).
S MA: Eolija, osrednja MA: Jonija, J MA: Dorida.
Nastanejo majhne kraljevine, ki jih vodijo lokalni kralji. Družba se deli na: samosvoje plemstvo, svobodnjake, sužnje, tete.
Grki 800 pr. Kr. začnejo ponovno pisati- grški alfabet

Tretje vmesno obdobje (Egipt)

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Kriza po smrti Ramzesa III.; Egipt razpade, J Egipt si je prisvojil kušitsko kraljestvo- 25. dinastija črnih faraonov. Na oblast pridejo Asirci

Polis (Antična Grčija)

800 BCE

Po dorski selitvi 8. stol. pr. Kr. zaradi povečanja preb. nastanejo polis. Nastale so na vzpetinah zaradi varnosti, polis je sestavljal mesto in kmečko zaledje. Bile so majhne po površini (izjemi: Spatra, Atene)
Avtonomija, elevterija, avtarkija, agora, stoia
Oblike vladanje: Kraljevina, Aristokracija, Tiranija, Oligarhija, Demokracija

Sparta (Antična Grčija)

Period: 800 BCE to 200 BCE

12-8. stol. Pr. Kr. so Sparto ustanovili Dorci, ko so poselili J Peloponeza (Lakonijo), tam so staroselce spremenili v Helote.
Imeli so strogo vojaško organizirano družbo.
Prebivalstvo: Spartiati, Peroiki in Heloti
Politična ureditev: Dva kralja, efori, gruzija, apelaž
Spartianska vzgoja, peloponeška zveza

Falanga (Antična Grčija)

700 BCE

Nov način bojevanja, skupina težko oboroženih pešcev (Hoplitov) v tesno stisnjeni vrsti.

Pozno obdobje (Egipt)

Period: 700 BCE to 300 BCE

Asirci za kralja postavijo kneza iz Saisa (26. saitska dinastija).
Perzijski kralj Kambiz II. porazi egipčansko vojsko in osvoji Egipt.
Aleksander Veliki prisvoji Egipt brez boja.
Po njegovi smrti zavlada Ptolemaj I. (ptolemajska dinastija).
Vladali do 30. leta pr. Kr.(zadnja vladarica je bila Kleopatra), nato se Egipt priključi Rimskemu imperiju.

Novobabilonsko kraljestvo (Mezopotamija)

600 BCE

Kaldejci premagajo asirsko oblast
Kralj Nabukadnezar II.
539 pr. Kr. premagajo jih perzijci- Kir Veliki

Grško Perzijske vojne (Antična Grčija)

500 BCE

Jonski upori: 500 pr. Kr. jonske kolonije se uprejo pod vodstvom Mileta, perzijci zmagajo
490 pr Kr. napad perzijcev pod vodstvom Dareja I.-grki zmagajo zaradi falange, Perzijci so bili slabo oboroženi
480 pr. Kr. ponoven napad Perzijcev: kralj Kserks
izoblikuje se helenska zveza
Bitka pri Temopilah: spartanski kralj Leonidas, prednosti terena- Perzijci zmagajo
Bitka pri Salamini: pomorska bitka, zmaga grkov
Bitka pri Platajah: 479 pr. Kr. grki premagajo perzijce, Janci pregnali Perzijce