-
1066
Bitka pri Hastingu
Normanski vojvoda Viljem Osvajalec z zmago v bitki pri Hastingu prevzame oblast nad angleškim ozemljem in zavlada kot angleški kralj
- uvedel je trdno centralno oblast
- ozemlje je razdelil na grofije
- za upravitelje je postavil normanske vazale
- zaradi vojn pobiral čedalje višje davke -
1077
Papež Gregor VII, izobči Henrika IV.
Med cesarji in papeži je prihajalo do nesoglasij o umeščanju škofov. Papež Gregor VII. je z izobčenjem cesarja Henrika IV. leta 1077 dosegel zmago papeštva v sporu o investituri. To dogajanje je potekalo pod gradom Canossa južno od Padske nižine. -
1122
Wormski konkordat
Leta 1122 je bil dokončno razrešen spor o investituri. Razrešen je bil z dokumentom "Wormski konkordat". Z njim so kompromisno določili, da je posvetni vladar tisti, ki visoko duhovščino umešča na cerkvena posestva, njena posvetitev pa je izključno stvar cerkve. -
1215
Velika listina svoboščin
oz. Magna charta libertatum je dokument, ki ga je ustvarilj angleški kralj Ivan Brez zemlje leta 1215. Ena od odredb v listini je, da nad njenim uresničevanjem bedi kraljevski svet ali kasneje parlament -
1431
Smrt Ivane Orleanske
Od sredine 14. do sredine 15. st. je med Francijo in Anglijo potekala stoletna vojna
- pomembno vlogo pri razpletu vojne naj bi igrala Ivana Orleanska - hči bogatega kmeta, ki je s svojimi videnji o francoski zmagi, domačo vojsko prepričala v odločilen boj za mesto Orleans.
- Orleanska je leta 1430 padla v angleško ujetništvo, kjer so jo leta 1431 sežgali kot čarovnico
- leta 1920 je bila razglašena za svetnico -
1453
Konec Stoletne vojne
Trajala je od 1337 - 1453 (116 let). Vzroki za vojno:
- vprašanje nasledstva na francoskem prestolu
- nadvlada nad Gaskonijo
- spori zaradi flandrijske trgovine z blagom
- francoska podpora Škotom v boju proti Angliji -
1566
Nizozemski upor
Nizozemsko nezadovoljstvo je doseglo vrhunec leta 1566 ko je plemstvo prosilo kralja za versko svobodo.
- kralj je prošnjo zavrnil, Nizozemci so se uprli
- Filip II. je nad upornike poslal močno vojsko pod poveljstvom vojvode Alba
- upor se je razmahnil v 80-letno vojno v kateri se je osvobosil nizozemski sever
- v Španiji so se z osamosvojitvijo Nizozemske sprijaznili leta 1609
- sredi 17. st. je bil sklejnjen mir in mednarodno priznanje Združene Nizozemske -
Začetek vladanja Ludvika XIV.
Njegove reforme v času vladanja:
- upravljanje države je prepustil ministrom
- reorganiziral je državno upravo
- kodificiral je pravo
- poskušal je zagotoviti versko enotnost
- njegovo vladavino so zaznamovale vojne in večanje števila vojakov
- njegov finančni minister Jean Baptiste Colbert je izboljšal sistem pobiranja davkov in uvedel novo gospodarsko politiko MERKANTILIZEM -
Rojstvo Petra I. Velikega
Rusijo želel spremeniti v velesilo
- V 18. st. je ustanovil novo evropsko prestolnico St. Peterburg
- močna mornarica po švedskem vzoru
- reorganiziral vojsko po pruskem vzoru
- ekspanzivna zunanja politika --> vojni pohod proti Švedski, Osmanskem cesarstvu in Perziji
- uvedel je evropski način oblačenja in videza: prepovedal je nošenje brade
- v času njegovega vladanja je najtežje breme nosilo kmečko prebivalstvo
- postavil je Zimski dvorec v St. Peterburgu -
Začetek vladanja Petra II. Velikega
Reforme Friderika II. Velikega:
- privrženec sodobnih miselnih tokov (razsvetljeni absolutist)
- odpravil mučenje
- odpravil cenzuro tiska
- uvedel versko toleranco
- ekspanzivna zunanja politika --> napadel Avstrijo in leta 1748 priključil z rodninami bogato pokrajino Šlezijo
- prestolnica je bila v Berlinu --> dvorec Sanssouci
- zagovornik fiziokratizma -
Začetek vladanja Katarine II. Velike
Vladala je od leta 1762 - 1796:
- poročena je bila z ruskim cesarjem Petrom III. --> žrtev zarote, nasledi ga Katarina
- ambiciozna, izobražena, pripadnica razsvetljenstva
- ekspanzivna zunanja politika: sodelovanje pri delitvi Poljske
- velike davčne obremenitve ljudstva --> upori kmetov (največji je bil 1773-1774, ki ga je vodil J.Ivanovič Pogačov)
- razvoj rudarstva, trgovine, manufaktur
- v St. Peterburgu ustanovi akademijo znanosti, v Moskvi univerzo -
Izum parnega stroja
Prvi, ki je uspel pripraviti resnično uporaben in zmogljiv parni stroj je bil škotski inženir James Watt
- predstavil ga je leta 1765
- izum je podprl izdelovalec kovinskega posodja Matthew Bolton
- skupaj sta začela izdelovati serijo parnih strojev v različnih oblikah