Zgodovina

Pojav prvih civilizacij v Egiptu in Mezopotamiji

5000 BCE

Pojavi se stalna naselitev ob večjih rekah. V Egiptu ob Nilu in v Mezopotamiji ob Evfratu in Tigrisu. Imeli so potrebo po namakanju, kar je vodilo do irigacijskega poljedejstva. V obeh deželah so bili pogoji in razmere za poljedelstvo drugačni.

Pisava

3500 BCE

Okoli leta 3500 pr. Kr. se je razvila slikovna piktografska pisava, kasneje pa se je iz nje razvila zlogovna klinopisna pisava. Zapisovali so na glinene tablice in včasih tudi na papirus. Pisavo so izumili zaradi večih razlogov (beleženje pobiranja davkov, zakone, trgovske pogodbe,literatura)

Sumerske mestne države

Period: 3300 BCE to 3100 BCE

V dvestotih letih se je razvila obila manjših mestnih državic. Imenovale so se Kiš, Nipu, Lagaš, Eridu, Ur, Uruk. V teh državicah so se prebivalci najbolj ukvarjali s kemtijstvom in poljedelstvom.

Troja

3000 BCE

Troja je bila zgrajena v 3. tisočletju pr. Kr., a je dosegla vrhunec v 2. tisočetju pr. Kr.. Imela je nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Leta 1870 jo je odkril arheolog Heinrich Schliemann, kasneje pa se Mikene. Zelo znana je legenda o Trojanskem konju, ki je viden na sliki. Nasprotniki Troje so mislili, da so jih porazili in za sabo pustili ogromno skulpturo konja. Nasedli so pasti Trojancev in konja odpeljali v mesto, nakar so iz konja skočili Trojanci in razdejali mesto.

Akadsko kraljestvo

Period: 2334 BCE to 2193 BCE

Sestavljajo ga Semitska nomadska plemena s severne arabske plošče. Kralj Uruka, Lugalzagezi II. poskusi podrediti vse sumerske državice v eno samo veliko državo, a mu ne uspe. v 24. stol. pr. Kr. pa to kralju Sargonu uspe. Pretolnica se imenuje Akad. Širili so ozemlje kar je prineslo veliko problemov. Slabitev imperija in notranji nemiri v času valdanja kralja Urnama.

Minojska civilizacija

2200 BCE

Ležala je na Kreti. Takrat je nastala prva visoka civilizacija. Konec 3. tisočletja pr. Kr. prihod preb. iz vzhoda, kar vodi do razvoja trgovine in kmetije. Plemiške družine gradijo palače. Poltična in gospodarska središča (Knosos, Fajst, Mali). Leži na geografsko nemirnem območju, zaradi teg izbruhne vulkan na Teri. Leta 1375 pr. Kr. pa se ne ve kaj se je zgodilo. Mogoče je bila kakšna naravna nesreča ali vpad tujih ljudstev, saj so vsi izginili brez sledi.

Mikenska civilizacija

2000 BCE

Začnejo se priseljevati grška plemena: Ahajci, Jonci, Dorci, Eolci. Leta 1600 pr. Kr. začnejo graditi utrjena mesta in države(Mikene, Trint) Sloj plemstva, ki grad utrjene palače. Trgovina se popolnoma razvije ob propadu kretske kulture, gradbeništvo pa je monumentalno (levja vrata, kupolaste grobnice, freske). V 12. stol. pr. KR. pa razpade ob Dorski selitvi.

Srednje Kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Pride do ponovne združitve Egipta, čigar prestolnica so Tebe. Faraon Sezostris II. razpusti službo nomarhov in državo centralizira. Vojska je bila bolj izurjena, pridobili so nove površine in prišlo je do širitve trgovine.

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1830 BCE to 1531 BCE

v 19. stol. pr Kr. pride do naselitve Semtskih amoritov v Mezopotamijo. Zgradili so mesto Babilon. Vodil jih je kralj Hamurabi (18. stol. pr. Kr.), ki je zapisal Hamurabijev zakonik, ki je vseboval 282 členov zapisanih v klinopisu. Poleg tega je imel tudi Talionsko načelo, ki pravi "zob za zob, oko za oko, kri za kri"

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Politična in gospodarska slabitev Egipta. Izumili so bojni voz, začeli so proizvajati bronaste konice puščic za loke in udomačili so konje. Prrestolnica je bila Avaris.

Novo Kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Tu se pojavi veliko novih faraonov in veliko se jih je vpisalo v zgodovino zaradi njihovih del. Faraon Ahmose premaga Hikse in ponovnoma združi Egipt z prestolnico Tebe. Ramses II. se spopade s Hetiti pri Kadešu. Hatušili III. podpiše 1. mirovno konferenco v zgodovini človeštva. Ramzes III. ubrani Egipt pred ljudstvi z morja in to je prva pomorska bitka v zgodovini, poleg tega je bil tudi zadnji veliki faraon.

Asirsko kraljestvo

1400 BCE

Položaj velesile doseglo v 14. stol. pr. Kr. . LEžalo je v severnem delu Mezopotamije. Kralj je bil Asurbanipal II., ki je dal zgraditi ogromno knjižnico. Poleg tega je ustanovil vojaško družbo in leta 614 pr. Kr. so Asirci napadli Babilonijo.

Prehodno (temno) obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Začne se ob koncu bronaste dobe oz. na začetku železne dobe. Pride do propada mikenske civilizacije, kar vodi do raznih sprememb. Ni bilo več centrov, ni bilo več pisnih virov in raven življenja je upadla.

Šparta

Period: 1100 BCE to 800 BCE

Nastane na jugu Peloponeza (Lakonija). Staroselcem odvzamejo pravice in jih naredijo helote-brezpravne državljane. V 8. stol. pr. Kr. napadejo sosedjo pokrajino Mesenijo zaradi primanjkovanja zemlje. Bili so strogo organizirana vojaška družba. Kasneje so državo militarizirali zaradi občutka, da so v konstantni nevarnosti.

Tretje vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Po smrti zadnjega velikega faraona Ramzesa III. Egipt razpade na več delov.

Dorska selitev

900 BCE

Selili so se preko goratih delov severne Grčije in selitev je potekala več desetletij. Na začetku so poselili J del Peloponeza (J Sporadi in KIkladi), kasneje pa še J obalni pas Male Azije.

Nastanek grške črkovne pisave

800 BCE

Zlogovna linearna B pisava je počasi utonila v pozabo. Leta 800 pr. Kr. so Grki izumili svojo pisavo oz. grški alfabet. Za to abecedo so črke prevzeli do Feničanov.

Polis

800 BCE

Nastajali so po dorski selitvi. So majhne, ne več kot 100 kvadratnih km velike državice z 5-10.000 prebivalcev. Nastanejo na vrhu vzpetin zaradi boljše varnosti. Vsaka polis je imela svoje zakone, politično ureditev, verske praznike, koledar, mestno božanstvo itd. Nastali so iz večih razlogov, zgolj že zaradi prepričanja, da je življenje v manjših državicah lažje in boljše.
Pomembne stavbe: AGORA- mestno središče, trg
STOIA- pokriti hodniki

Novobabilonsko kraljestvo

700 BCE

Leta 614 pr. Kr. pleme Kaldejcev premaga Asirsko oblast. To kraljestvo leži v južni Mezopotamiji in se kasneje razdeli na Sirijo in Izrael. Glavni kralj kraljestva je Nabukadnezar II. V Babilonu bzgradijo nove zgradbe npr. Semiramidni Viseči Vrtovi in Zigurat Etemenanki. Leta 539 pr. Kr. premagajo Perzijce, ki jih je vodil Kir Veliki.

Atene

700 BCE

So največji Polis v Atiki in največje po številu prebivalcev. Nastane na ravnem griču oz. Akropoli. Uvede način bojevanja imenovan Falanga. To je več težko oboreženih pešcev strnjenih tesno skupaj, ki so oborženi z sulico, ščitom in mečom. Ustanovili so jo Jonci, ki so tudi živeli v njej.

Pozno obdobje

Period: 672 BCE to 332 BCE

664 pr. Kr. so Egipčani za kralja postavili kenza iz Saisa (začetek 26. saitske dinastije)
525 pr. Kr. perzijski kralj Kambiz II. porazi egipčansko vojsko in postane kralj Egipta (začetek 27. perzijske dinastije)

Jonski upor

500 BCE

Že v 6. stol pr. Kr. se grška mesta spletejo v spor in Perzija širi območje vse do Male Azije, nakar se v 5. stol. pr. Kr. Jonci uprejo Perzijcem pod poveljem Mileta, a Perzijci vseeno zmagajo.

Napad Perzijcev pod Darjem

490 BCE

Perzijski kralj je želel kaznovati Atene in Eritrejo za pomoč pri jonskem uporu. 490 pr. Kr. je napadel celinsko Grčijo preko Egejskega morja. Atenci so zmagali zaradi prednosti domačega terena.

Zadnji napad Perzijcev

480 BCE

Pride do ponovnega napada Perzijcev pod poveljem Kserksa. S Kartagino so se dogovorili o istočasnem napadu. Kongres je bil v Korintu - oblikovanje Helenske Zveze

Ptolemajsko obdobje

Period: 332 BCE to 30 BCE

332 pr. Kr. Aleksander Veliki osvoji Egipt brez bitke a umre leta 323 pr. Kr., zato ga nasledi njegov poveljnik Ptolemaj I. (obdobje ptolemajske dinastije).Ptolemajska dinastija je trajala vse do 30. leta pr. Kr. in njena zadnja vladarica je bila Kleopatra.