-
Ustanovitev prve angleške kolonije v Severni Ameriki
po mnogih poiskusih so angleški kolonisti leta 1607 ustanovili prvo kolonijo v Severni Ameriki. Poimenovali so jo Jamestown po angleško-škotskem kralju Jakobu I. in nahajala se je na območju današnje zvezdne države Virginije. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XVI. ali "sončni kralj" je bil vladar Francije v drugi polovici 17. stoletja. Poznan je po izključitvi cerkve in plemstva iz vladanja ter po izgradnji palače Versailles.
Absolutizem je oblika vladanja, pri kateri ima vladar sam vso izvršilo, sodno in pravno oblast. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko-kulturno gibanje, ki se je zavzemalo za naravne pravice posameznika ter poudrajlo moč razuma. Najprej se je razvilo v Veliki Britaniji zaradi idej Johna Locka, ki je prvi predstavil ideje o drugačnem sistemu vladanja, ki so temeljile na človekovih pravicah in delitvi oblasti. -
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je bil dokument zaradi katerega je lahko Marija Terezija podedovala prestol in s tem celotno habsburško monarhijo. Ta dokument je ustvaril Karel VI. leta 1713, da bi zagotovil nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter omogočil dedovanje tudi svojim ženskim potomcem. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija terezija je vladala habsburškim deželam od leta 1740 vse do 1780, ko je umrla. Poznana je po njenih številnih reformah kot so obvezno šolstvo ter popis prebivalstva in seveda reforme na verskih, upravnih, davčnih, vojaških in sodnih področjih. Kljub temu, da je mnogi vladarji niso priznali je še vedno pustila svoj vtis tudi na življenje kot ga živimo danes. Nadomestil pa je je eden od kar trinajstih otrok Jožef II. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski rezsvetljenec, podjetnik in mineralog. Podedoval je grad Brdo pri Kranju ter zasnoval eno izmed največjih knjižnic na Kranjskem. Bolj znan pa je po svojem Zoisovem krožku v katerem so se zbirali slovenski pisci ter z njegovo denarno pomočjo lahki zdajali knjige ter razvijali slovensko slovnico ter slovar slovenskega jezika. V njem so se zbirali Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar ter Blaž Kumerdej. -
Period: to
Ludvik XVI.
Sredi 18. stoletja je bila Francija v hudi družbeno-politični in gospodarski krizi. Ta čas je med leti 1774 in 1792 vladal Ludvik XVI., ki je bil zelo nepriljubljen med prebivalstvom. S svojimi finančnimi reformami je poiskušal rešiti Francijo iz krize. Tem reformam je plemstvo nasrpotovalo kar je vodilo, da je sklical vse stanove leta 1789, kar je posledično ustvarilo narodno skupščino ter kasneje začelo francosko revolucijo. Ob neuspešnem pobegu iz države je bil leta 1793 obsojen na smrt. -
Konec sedemletne vojne
Sedemletna vojna je potekala od 1756 do 1763, ter je potekala v evropi zaradi Šlezije in v Indiji ter Severni Ameriki med Francozi in Angleži. Končana je bila s podpisom Hubertusburšekga in Pariškega sporazuma. Zaradi velikih vojnih stroškov so Angleži močno obremenili ameriške koloniste z višanjem davkov, kar je posledično tudi povzročilo bostonski pokol ter bostonsko čajanko. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vladar in vojaški general ob koncu francoske revolucije katero je tudi končal. Na oblast je prišel leta 1799 zaradi njegovih vojaških uspehov v Italiji in na Avstrijskem. Leta 1804 se je razglasil za cesarja Francije. Na področju vojskovanja je bil uspešen a kljub temu ne uspel uresničiti svojih načrtov, da bi pokril Evropo in bil poražen v Egiptu, Rusiji, pri Leipzigu in Waterlooju. Ob koncu življenja je bil izgnan na otok Sv. Helena kjer je tudi umrl. -
Bostonski pokol
Zaradi napetih razmerij med Angleži ter ameriškimi kolonisti je britansak vojska v uličnem boju pred mestno hišo ubile pet kolonistov, ki so obmetavali vojake. Kolonisti so to takoj izkoristili za dodatno zaostrevanje odnosev z Angleži. Psledično se se odnosi med njimi še bolj poslabšali. -
Bostonska čajanka
Zaradi visokih davkov so se kolonisti odločili za bojkot tako,d a so se oblekli v staroselce ter zasedli ladje angleške Vzhodnoindijske družbe ter s krova pometali 342 zabojev čaja kr je bilo okoli 45 ton. Angleški kralj je ukazal zaprtje bostosnekga pristanišča dokler kolonisti ne poplačajo dolga in ker tega niso želeli storiti je proti njim poslal bojne ladje. -
Period: to
Klemens von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik in diplomat, ki je bil pomembne faktor znotraj svete Alianse. Poznan je bil po nasprotovanju liberalizma in podpiranju konzervativnih stališč. Zato je tudi uvedel Metternichov absolutizem (1815-1848), med katerim je poiskušal izničiti vplive francoske revolucije nad francijo. To pa je vodilo do marčne revolucije zaradi katere je bil prisiljen odstopiti. Sodeloval je tudi na Dunajskem kongresu. -
Kronanje Ludvika XVI.
Zaradi smrti očeta je bil Ludvik XVI. 10. maja 1774 okronan za kralja Francije. Na zečetku je bil priljubljen med ljudstvom a to se je spremenilo zaradi hude finančne krize katere ni uspel popraviti in francsoke revolucije, ki je nasprotovala njegovemu načinu vladanja. -
Začetek ameriške vojne za neodvisnost
Ameriška vojna ze neodvisnost se je začela leta 1775 z bitkama pri Concordu in Lexingtonu. V njej so se na obeh stgraneh borila tudi Indijanska plemena. Preobrat pa se je zgodil šele leta 1777 z bitkami pri Saragoti, kjer so kolonistom na pomoč priskočili še Francozi, Nizozemci in Španci. Anglija je bila prisiljena končati vojno leta 1783, kjer je angleški kralj v Parizu priznal neodvisnost nekdanjim trinajstim kolonijam. -
Deklaracija neodvisnosti ZDA
Čeprav so se uradno odcepilo šele 1783 so temelje za oblikovanje Združenih držav Amerike postavili že 4. julija 1776 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, ki sta jo zasnovala Thomas Jefferson in Benjamin Franklin. Podpisana je bila s straneh vseh trinajstih kolonij. Ta da tum je zdaj praznik Dan neodvisnosti v ZDA. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. je bil nadvojvoda Avstrije, kralj Ogrske in Češke ter cesar Svetega rimskega cesarstva.Temu obdobju vladanja pravimo Jožefizem. Habsburškim deželam je vladal skupaj s svojo mamo Marijo Terezijo in tako kot on bil razsvetljeni absolutistični vladar, ki je po njeni smrti nadaljeval z reformami. Cesar pa je postal ob smrti svojega očeta. -
Sprejetje ustave ZDA
Od leta 1783 do 1787 je bila država urejena kot konfederacija , po ustavi, ki jo je izdelal Filadelfijski kongres in ki je originalno imela 7 amandmajev, je bila sprejeta 1878. ZDA pa je postala federacija (zvezdna država). Danes pa ima ustave že 26 amandmajev. -
Period: to
Prva faza francoske revolucije
Zaradi vojn in posledično vse hujše finančne krize je kralj sklical vse stanove, kar pa ni bilo učinkovito, ker so zaradi francijine stanovske ureditve plemstvo in duhovništvo vedno preglasili 3. stan, kaetri je bil meščanstvo. Zato se je ta združil v narodno skupščino in razglasil Deklaracijo o pravicah ćloveka in državljana, ki spremi Francijo v ustavno monarhijo Začetek revolucije predstavlja nad trdnjavo Bastilijo 14. julija 1789. -
Napad nad Bastilijo
Trdnjava Bastilija je bil kraljevi zapor in arzenal. In ob napadu jeznih Parižanov se je spremenila iz simbola absolutizma v simbol revolucije. Napad je bil tudi pomemben, ker je ta ljudska ustaja rešila ustanovodajno skupščino pred kraljem. Z zasedenim orožjem pa so revolucijonarju ustanovili narodno gardo ter trdnjavo istega novembra podrli. -
Razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana
- avgusta 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Imela je 17 členov in je predstavljala uvod v ustavo. Kljub nasprotovanju kralja, jo je bil prisiljen podpisati. V njej so bile zapisane glavne ideje razsvetljencev in slogan francoske revolucije: svoboda-enakost-bratstvo.
-
Temeljne pravice ZDA
Leta 1791 so z Listino pravic ali Bill of rights končno uredili tudi področje človekovih in državljanovih pravic (pravica do nošenja orožja, pravica do svobode govorea, ...). Še vedno pa v tistem času veliko pebivalcev ni imelo političnih pravic. To so bili ženske, staroselci ter Afroameričani. -
Druga faza francoske revolucije
Druga faza francoske revolucije, ki se je dogajala leta 1792 je bil pester čas. Kralja so odstavili ter obsodili na smrt. Zaradi nesporazumov sta nastali politični stranki Žirondisti in Montnjarji, Habsburažani in so sklenili zavezo s Prusi kar je povzorčilo začetek francoske revolucijonarne vojne. To obdobje sta zaznamovala tudi radikalizacija in prehod v republiko, ter septemberski pokoli. -
Period: to
Vojne sedmih koalicij proti franciji
Vzpostzavitev novih zavezništev ter širjenje strahu, da se bo francoska revolucija razširila tudi izven medj francije sta bila razloga, da je Francija zaradi ogroženosti napovedala vojno Habsburški monarhiji in Prusiji. Koalicijske vojne so se začele aprila 1972 ter trajale do 1815, ko je bila Francija dokončno premagana. -
Razglasitev Francoske republike
Po prvi zmagi proti prusko-avstrijski vojski 20. septembra 1792 so revolucijonarji odstavili Ludvika XVI., novi organ narodni konvent pa je že dan kasneje razglasilkonec ustavne monarhije in začetek republike, ki je bila naprej v zgodovini že tolikokrat spremenjena, da so francozi trenutno na peti republiki. -
Period: to
Tretja faza francoske revolucije
Francija se je po razglasitvi republike soočala s hudim splošnim pomanjkanjem. Vrstili so se številni upori, povečala pa se je tudi zunanja nevarnost. Celotno obdobje jakobinskega terorja so zaznamovale usmrtitve, ki so poleg ustrahovanje postale glavno orožje nove vlade. Zaradi konstantnega terorja sos e druge politične stranke združile ter se odločile za aretacijo vodja Jakobincev Robespierra. -
Period: to
Četrta faza francoske revolucije
Po Jakobincih so vodstvo države prevzeli bogati meščani, ki ob sprejetju ustave leta 1795 predajo izvršno oblst direktorjem. Začel se je pa tudi vzpon Napolenona, ki je postal poveljnik francoske vojske, ter osvojil Nizozemsko, severno Italijo ter Porenje. Uvedli so tudi volilno pravico za vse moške, ki plačujejo davke ter so starejši od 21 let. -
Napoleonov poraz v Egiptu ter zmaga v Italiji
Napoleon je ustanovil Rimsko republiko po uspešnem zavzetju Papeške države februarja 1798. Po osvojeni Malti in Kreti se je namenil proti osmanskem cesarstvu. Amapk je po zavzetju Sirije in Kaira izgubil bitko na Nilu ter pobegnil, ampak pustil tam svojo vojsko, ki je bila kasneje poražena. -
Napoleonov državni udar
Napoleon je zaradi politične nestabilnosti in jakobinskega terorja leta 1799 izvedel državni udar. 3 direktorje je lažno prepričal, da odstopijo druga dva pa je prisilil. Državo je obvladoval z vojaki ter postal poveljnik Francoske vojske. Po udaru je bil uspostavljen konzulat in pravi med temi je bil Napoleon ter s plebiscitom določil, da je do smrti konzul. -
Napoleon je okronan za cesarja Francije
1801 je Napoleon podpisal meddržavni sporazum med državo in Cerkvijo (konkordat), da bi bil papež prisoten na kronanju. Cerkev je priznala uradniški položaj a kjub temu jim Napoleon ni vrnil zemlje. Leta 1804 pa je na svečani prireditvi v stolnici Notre-Dame bil okronan za cesarja Francozov, svojo ženo pa za cesarico. -
Napoleon zasede Dunaj
Kljub neuspešni Avstrijski invaziji Bavarije je Napoleon nadaljeval svoj vojaški pohod proti Dunju ter mesto zavzel 13. novembra. Nadaljeval je proti Moravski kjer je kjub slabi opremljenosti zmagal v Austerlitzu. To se zaradi števila mrtvih in pogojev šteje kot ena izmed Napoleonovih najboljših zmag. -
Propad Svetega rimskega cesarstva
Zaradi poraza v Austeriltzu je odstopil cesar Svetega rimskega cesarstva, kar je pomenilo konec tisočletnega rimsko-nemškega cesarstva. Napoleon je to ozemlje preuredil v Rensko konfederacijo, ki jo je po zmagi protu prsuki vojski in zavzetju Berlina še dodatno povečal za 23 manjših nemških držav. -
Napoleon osvoji Portugalsko in Španijo
Napoleonova zavzemitev Portugalske in Španije je povzročila začetek polotoške vojne, ki se je zaradi Napoleonovega zavzetja države in odstavitve Karla IV. in Ferdinanda VII. prelevila v šansko vojno za neodvisnost. Zaradi velikega števila uporov ter pomoči Angležev so Španci uspešno ugnali Francoze iz svoje domovine -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je Napoleon usatnovil na avstrijskem ozemlju po zmagin v peti koalicijski vojni, z glavnim nameonom odvzetja Avstrijscem povezave z morjem ter uspostavljanje trgovskih poti s Osmanskim cesarstvom. Obsegale so zahodnji del Koroške, Kranjsko, Hrvaško, Goriško, Trst in Istro. Ob ustanovitivi so sledile mnoge reofrme ter preureditev vodilnih položajev. -
Napoleonov pohod v Rusijo
Leta 1812 je Napoleon napadel Rusijo zaradi nespoštovanja celinske zapore. Po težavnem pohodu do Rusije je sledil udarec, da so Napoleon in njegovi možje našli požgano Moskvo ter si niso mogli pomagati z ničemer tam. Rusi se niso predali in zato so Francozi lačni, premraženi ter bolehni zbežali proti domu. Pot je zahtevala še več smrtnih žrtev zato to šteje za enega izmed Napoleonovih najhujših porazov. -
Bitka narodov
Največja bitka v Evrpi za tisti čas se je odvila v šterih dneh in začela 1. oktobra 1813 v Leipzigu, poznana tudi kot bitka narodov. V tej vojni je sodelovalo največ vojakov ter tudi veliko jih je izgubilo življenje, ker je Koalicijska vojska ugnala Francosko ter si priborila nadzor nad vzhodnim bregom Rena. To je pomenilo razpustitev Renske zveze. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Po ukinitvi Ilirskih provinc je ozemlje spet pripadalo Avstrijskem cesarstvu, ki ga je uredil v Ilirsko kraljestvo, ki je obstajalo do leta 1849. Obdržali so francoske reforme, ki niso ogrožale absolutističnemu sistemu ter so pomagale gospodarstvu. Šole so padle pod nadzor cerkve ter kmetje so morali odplačevati fevdalcem zaostale dolgove. -
Izgon napoleona na Elbo
Po porazih koalicijske vojske v Nemčiji in Španiji so se odločili za direkten napad na Francijo. Tam pa je bil kljub zmagam na severu Napoleon odstavljen kot vladar. Po neuspešnem samomoru ter sporazumu v Fontainebleau se je popolnoma odpovedal kroni ter bil izgnan na otok Elba iz katerega je čez 11 tudi pobegnil nazaj v Francijo -
Dunajski kongres
Države, ki so zmagale nad Napoleonom so se leta 1814 zbrale na Dunaju, ki je bil takrat že politično in kulturno središče Evrope. Vodilne sile koalicije so preuredile evrope po načeilh uspostavljanja ravnotežja, zagotovitev legitimizma ter zaturanje revolucionarnih vrenj. Kongres je vodil Klemens von Metternich, na njem so se pa zbrali vsi najvišji predstavniki koalicije. Njihovo srečanje je Evropi zagotovilo 100 let brez vojne. -
Napoleonov pobeg
Ko je Napoleon izvedel, da bo pregnan na Sv. Heleno, otok sredi Atlantika se je odločil za pobeg. Ko je prispel v Francijo se mu je vojska, ki bi ga morala ujeti pridružila. Na poti v pariz se mu je pridružilo še več vojakov, kar je prestrašilo kralja Ludvika XVIII., ki je pobegnil in Napoleon je bil zopet cesar. Zbral je vojsko ter se odločil za ponovni obračun s koalicijsko vojsko. -
Bitka pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju je potekala 18. junija 1815, blizu Waterlooja. Angleži so odbili francoske napade in Prusom je uspelo Francoze napasti s strani. Poraz pri Waterlooju je končal Napoleonovo vladavino in zaznamoval konec njegove stodnevne vrnitve iz izgnanstva. Poraženi Napoleon se je vrnil v Pariz kjer ga je vlada in ljudstvo zavrnilo. Izgnan je bil na Sv. Heleno, sredi Atlantika, kjer je 5. maja tudi umrl. -
Period: to
Predmarčna doba
Obdobje v Avstriji od leta 1815 do konca Dunajskega kongresa leta 1848 imenujemo Metternichov absolutizem ali predmarčna doba. Cesarstvo je upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Ta je bil odločen nasprotnik razvoja ustavnosti in parlamentarizma. Njegova vladavina je čas vsesplošne represije. Uveljavljena je bila cenzura, prepoved združevanja in policijski nadzor, da bi preprečil politične spremembe. Oblikujejo se tudi prve zamisli o združenem slovenskem narodu. -
Ljubljanski kongres
Zaradi nemirov in uporov nacionalnih ter liberalnih gibanj so se članice Svete alianse, ki je bila sestavljena iz Avstrije, Rusije, Prusije, VB, Francije in Italije, drugič sestale na kongresu v Ljubljani. Poleg pogajanj so potekale še razne prireditve in parade. Ljubljanski kongres je bil drugi izemd treh, ki jih je imela Sveta aliansa in še danes se po njej imenuje kongresni trg.
