-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljave kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je povezan z razvojem kmetijstva in rabe orodij v obdobju neolitika. Ljudje so se začeli naseljevati ob rekah in razvijati sistem namakanja, kar je omogočilo obilne letine in s tem presežek hrane, ki ga je bilo mogoče shraniti za obdobja pomanjkanja. To je omogočilo razvoj trgovine in specializacije poklicev, kar je privedlo do razvoja družbenih razredov in pojavov, kot so politični sistem, pisava, arhitektura in umetnost. Prve civilizacije, kot so sumerska, egipčanska -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Znan tudi kot starostna doba ali obdobje starejših, je življenjska faza, ki običajno sledi srednji odrasli dobi. Običajno se začne okoli 65. leta starosti in traja do smrti. V tej fazi življenja se pojavijo spremembe v fizičnih, kognitivnih in socialnih sposobnostih, ki lahko vplivajo na vsakodnevne aktivnosti in kakovost življenja. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomersko obdobje je obdobje grške zgodovine pred Homerjevim pisanjem Iliade in Odiseje, ki se štejeta za vrhunec grške literature. To obdobje običajno zajema čas med 16. in 8. stoletjem pr. n. št. in je bilo zaznamovano z razvojem grškega jezika, pojavom grških mestnih držav in razvojem kulture, kot so mitologija, religija, arhitektura in umetnost. To obdobje je prav tako zaznamovano z nastankom grškega alfabeta, ki je omogočil razvoj pisane -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba (okoli 1100-800 pr. n. št.) je bilo obdobje v grški zgodovini, za katero so značilni družbeni, politični in kulturni padec po propadu mikenske civilizacije. V tem obdobju so bile manjše naselbine brez centraliziranega oblastišča, kraljev in palat, kultura pa se je bistveno spremenila. Grki so izgubili veščine pisanja in se začeli ukvarjati s pastirstvom in kmetijstvom ter s tem pridobivali hrano in surovine za preživetje. Vendar pa so se v tem obdobju pojavile tudi nove ideje. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Nastanek grških polisov sega v obdobje od 8. do 7. stoletja pr. n. št., ko so se iz nekdanjih plemenskih združb začele oblikovati mestne državice, znane kot polisi. Glavni razlog za to je bilo gospodarsko preoblikovanje, ki je omogočilo razvoj trgovine in obrti ter posledično povečanje bogastva. Vzpon polisov je omogočil tudi družbeno in politično preobrazbo, kjer so se aristokratske elite prelevile v politične voditelje in tako prevzele nadzor nad družbenim življenjem. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
V tem obdobju so se pojavili tudi novi kulturni pojavi, kot so homerjevska poezija, lirski in elegični pesniki, glasbena tekmovanja in gledališče. Grška mitologija in religija sta se razvili v polno razsežnost, saj so Grki verjeli v številne bogove in boginje, ki so vplivali na vsakdanje življenje. Arhaična Grčija je bila tudi čas velikih reform in reformatorjev, kot sta bila Solon v Atenah in Likurg v Sparti, ki sta sprejela zakone in ureditve za svoje polise. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Rim naj bi bil ustanovljen leta 753 pr. n. št. po legendi, ko sta brata Romul in Rem uspela ujeti volkuljo, ki je hranila in vzgajala njunega očeta. Po sporu med bratoma je Romul ubil Rema in ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi - Rim. Mesto se je nato hitro razvijalo in postalo eno najpomembnejših mest v antiki, ki je vladalo velikemu rimskemu imperiju. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št., ko je bila preoblikovana v rimsko cesarstvo. V tem obdobju je Rim doživel velik razvoj in postal najmočnejša država v sredozemskem svetu. Republika je bila sestavljena iz dveh konzulov, senata, centurijatske skupščine in ljudske skupščine. Rimski imperij se je širil s pomočjo vojske, kar je privedlo do osvojitve velikega dela Sredozemlja in nadzora nad številnimi pomembnimi mestnimi državami, kot so Grčija in Kartagina. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je nastalo leta 27 pr. n. št., ko je bil Avgust razglašen za cesarja. Cesarstvo je trajalo več kot pet stoletij in je vključevalo velik del Evrope, severno Afriko in Bližnji vzhod. Rimski imperij je bil znan po svoji organizaciji, vojski in gradbenih dosežkih, kot so znameniti rimski akvedukti, ceste in amfiteatri. V cesarstvu so bili številni pomembni vladarji, kot sta bila Trajan in Hadrijan, ki sta prispevala k širjenju in bogatenju imperija. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija (480-323 pr. n. št.) je bilo obdobje grške zgodovine, ki se je začelo z zmagami nad Perzijci in se končalo s smrtjo Aleksandra Velikega. To obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom grškega mesta-držav, zlasti Aten, ki so postale kulturna in politična središča antike. V tem obdobju so se pojavili izjemni umetniki, filozofi in znanstveniki, kot so Fidija, Sokrat, Platon in Aristotel, ki so pomembno vplivali na razvoj evropske kulture. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile niz vojn med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Prva vojna se je začela leta 492 pr. n. št., ko so Perzijci osvojili grška mesta v Mali Aziji. Grki so se odzvali s pomočjo Aten, ki je organizirala koalicijo grških mestnih držav. Po zmagi v bitki pri Maratonskih leta 490 pr. n. št. so Perzijci poskušali ponovno osvojiti Grčijo v bitki pri Termopilah leta 480 pr. nš. št. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, rojen leta 356 pr. n. št., ki je med letoma 334 in 323 pr. n. št. osvojil velik del Azije in Egipta ter tako ustvaril eno največjih cesarstev v zgodovini sveta. S svojimi vojaškimi podvigi in širjenjem helenistične kulture je pomembno vplival na razvoj svetovne zgodovine in kulture. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija (323-30 pr. n. št.) je bilo obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po Aleksandrovi smrti in se končalo s priključitvijo Grčije k rimskemu imperiju. Zaznamovalo ga je širjenje grške kulture po Sredozemlju, kulturni razcvet in politični spopadi med grškimi mest-državami ter tuje sile, kot so bili Rimljani, Perzijci in Egiptovci. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagini, ki so se začele leta 264 pr. n. št. in trajale skoraj 120 let. Vojne so bile posledica tekme za prevlado v Sredozemlju med obema državama. V prvi vojni je Rim osvojil Sicilijo, v drugi vojni so Kartaginci poskušali prevzeti nadzor nad Španijo, Rim pa je to preprečil. V tretji vojni je Rim končno porazil Kartagino in zasedel njihovo ozemlje.i. -
Period: 146 BCE to 324 BCE
Rimska Grčija
Rimsko-grška kultura je bila prepletena z vplivom grške filozofije in umetnosti na Rimsko republiko in cesarstvo. Rimljani so prevzeli in prilagodili grško arhitekturo, kiparstvo, literaturo in filozofijo, kar je prineslo številna inovativna umetniška dela. Rimljani so Grčiji tudi prinesli infrastrukturne in tehnološke spremembe, kot so bili akvadukti, ceste in razvoj medicine. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
aj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in zgodovinski lik, rojen leta 100 pr. n. št. Postal je znan po svojih vojaških uspehih in širjenju rimskega imperija, pa tudi po svojih reformah, kot so uvedba julijanskega koledarja. Cezar je vodil tudi znamenito osvajalsko kampanjo v Galiji in se boril proti Pompejuju v državljanski vojni. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar, rojen leta 63 pr. n. št. Postal je vodja rimske države po Cezarjevi smrti in premagal svoje politične nasprotnike, vključno s Kleopatro, v bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Avgust je uvedel številne reforme, kot so obnova javnih zgradb, uvedba pravosodnega sistema in izboljšanje cestne infrastrukture. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se je začelo v prvem stoletju našega štetja v Palestini z življenjem in naukom Jezusa Kristusa. Jezus je poučeval o ljubezni, odpuščanju in spravi ter izvajal čudeže, ki so pritegnili veliko privržencev. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi učenci širili krščanski nauk po vsem Rimskem imperiju in ustanovili prve krščanske cerkve. Krščanstvo se je postopoma širilo in pridobilo vpliv, kljub preganjanju in nasprotovanju rimskega cesarstva. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Leta 395 n. št. se je Rimski imperij razdelil na Vzhodni in Zahodni del. Razlogi za razpad so bili različni, vključno z notranjimi političnimi težavami, družbenimi razlikami, ekonomskimi težavami in zunanjimi grožnjami. Zahodni del imperija je bil oslabljen zaradi ponavljajočih se invazij germanskih plemen in konstantnega boja za oblast med vojaškimi poveljniki. Vzhodni del, ki je ohranil prestolnico v Konstantinoplu, je imel bolj razvito gospodarstvo, večje prebivalstvo in močno vojsko. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodno rimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu zahodnega rimskega cesarstva leta 476. Njegovo središče je bilo Konstantinopel, ki je postala eno največjih mest v Evropi in Aziji. Cesarstvo je preživelo številne invazije in vojne, med katerimi so bile najpomembnejše vojne proti Arabcem, Perzijcem in križarjem. Kljub temu je cesarstvo uspelo ohraniti svojo kulturno dediščino, ki je vključevala grško filozofijo, pravo, literaturo, umetnost in arhitekturo. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod vladavino cesarja Konstantina Velikega v 4. stoletju n. št. Pred tem je bilo krščanstvo pogosto preganjano kot kriva vera in so bili kristjani tarče nasilja in mučenja. Konstantinova konverzija v krščanstvo je bila odločilna za nadaljnji razvoj krščanstva in ga je postavila na pot, da postane ena največjih in najvplivnejših religij v zgodovini. -
527
CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Velja za enega največjih bizantinskih vladarjev, saj je imel obsežen vpliv na politiko, kulturo in religijo svojega časa. V času svojega vladanja je uvedel številne reforme, med katerimi so bile najbolj znane prizadevanja za ponovno združitev rimskega imperija, uvedba prava in pravilnikov ter obnova različnih gradbenih projektov, kot je bil na primer Hagia Sophia v Carigradu. -
622
Začetek islama
Začetek islama sega v 7. stoletje in je povezan z življenjem preroka Mohameda. Mohamed je bil rojen v Meki v Savdski Arabiji okoli leta 570, kjer je prejel razkritja od Boga, ki so bila kasneje zbrane v svetem koranu. Mohamed je po tem, ko je postal prerok, začel privabljati privržence in širiti svojo vero. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila slovanska kneževina, ki je nastala v 7. stoletju na območju današnje Slovenije. Imela je svoj politični center v Karantaniji, ki se je nahajala v bližini današnjega mesta Klagenfurt na avstrijskem Koroškem. Kneževina je bila pomembna zaradi svoje geografske lege in ekonomskega pomena, saj je bila na prehodu med vzhodno in zahodno Evropo ter je imela dostop do pomembnih trgovskih poti. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista (špansko za "ponovno osvajanje") se nanaša na dolgotrajni proces, ki se je začel v 8. stoletju v Španiji, ko so muslimanske sile iz severne Afrike pod vodstvom Moavije vdrla v Iberski polotok. Skozi stoletja so se krščanska kraljestva na severu Španije združevala in bojevala proti muslimanskim oblastem na jugu, dokler ni leta 1492 padlo zadnje muslimansko kraljestvo Granada. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je potekalo leta 800 v Aachnu, ko je papež Leon III. kronal Karla Velikega za cesarja Rima. S tem je bil obnovljen naslov rimskega cesarja, ki je bil v tem času nekaj posebnega, saj se je rimska prestolnica že zdavnaj preselila v Konstantinopel. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma se nanaša na razkol med Vzhodno pravoslavno in Rimskokatoliško cerkvijo, ki se je začel leta 1054. Razlogi za razkol so bili številni, vključno z različnimi teološkimi interpretacijami, kulturnimi razlikami in političnimi nesoglasji. Končni spor je bil glede papeževe avtoritete nad cerkvijo, v katerem sta obe strani druga drugo izobčili. Tako se je izoblikovalo Vzhodno pravoslavno krščanstvo na eni strani in Rimskokatoliška cerkev na drugi strani. -
Period: 1095 to 1272
križarske vojne
Križarske vojne so bile vrsta vojaških pohodov, ki so se odvijali med 11. in 13. stoletjem. Njihov cilj je bil osvoboditi Sveto deželo - Palestino - iz rok muslimanskih vladarjev in tako zagotoviti varno potovanje za krščanske romarje. Prva križarska vojna se je začela leta 1096, ko je papež Urban II. pozval kristjane k odhodu v boj proti muslimanom. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila kulturna in intelektualna gibanja v Evropi v 14. in 15. stoletju. Humanizem se je osredotočal na človeške vrednote in sposobnosti ter se zavzemal za obnovo antike. Renesansa pa se je osredotočala na obnovo umetnosti, literature in filozofije. Gibanje je prineslo veliko pomembnih dosežkov v znanosti, arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in literaturi ter vplivalo na kasnejše kulturne gibanje. Gibanju je sledil tudi protestantski reformacijski gibanje. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili pomembna plemiška družina v srednjem veku na ozemlju današnje Slovenije. V 14. in 15. stoletju so dosegli velik ugled, saj so imeli v svojem obvladovanju obsežna ozemlja na Kranjskem, Štajerskem, Hrvaškem in v Slavoniji. Najbolj znan med njimi je bil Herman II. Celjski, ki je leta 1436 postal kralj Poljske in leta 1437 cesar Svetega rimskega cesarstva. -
1348
epidimija kuge
Epidemija kuge je bila ena najbolj smrtonosnih bolezni v zgodovini človeštva. Prva znana epidemija kuge se je zgodila v 6. stoletju v Bizantinskem cesarstvu, kasneje pa se je bolezen širila po Evropi in Aziji. Najbolj smrtonosna epidemija, znana kot Črna smrt, se je zgodila v 14. stoletju in je ubila od 75 do 200 milijonov ljudi. Bolezen se prenaša preko bolh na glodavcih in je povzročila hude družbene in gospodarske posledice, vključno s padcem prebivalstva in propadom nekaterih držav. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili obdobje vojaških spopadov med Osmanskim cesarstvom in evropskimi državami v 14. in 15. stoletju, ko so turške sile osvajale ozemlja Balkana, Madžarske in deloma tudi Italije. Najbolj znan je padec Konstantinopla leta 1453, ki je pomenil konec Vzhodnega rimskega cesarstva in prevzem nadzora nad večino Balkana s strani Osmanskega cesarstva. Turški vpadi so imeli velik vpliv na politično, versko in kulturno področje Evrope ter so prispevali k oblikovanju sodobne Evrope. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja je bil ena najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva. Z njim je bilo mogoče velike količine besedil hitreje in ceneje razmnoževati ter s tem povečati dostopnost knjig in drugih tiskanih gradiv. Tiskarski stroj je izumil Johannes Gutenberg v 15. stoletju, s čimer je sprožil revolucijo v svetu knjig, kulture in izobraževanja. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. zasnoval načrt, kako bi zavzel mesto, ki je bilo takrat središče Bizantinskega cesarstva. Po večmesečnem obleganju so osmanske sile 29. maja 1453 uspele vdreti v mesto in ga zavzeti. S tem se je zgodovina Evrope in Bližnjega vzhoda za vedno spremenila, saj je Konstantinopel bil ključno središče kulture, znanosti in trgovine. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili serija uporov kmetov v Evropi v 16. in 17. stoletju proti svojim gospodarjem, ki so jih izkoriščali in obremenjevali s težkimi davki. V Sloveniji je bil eden najbolj znan kmečki upor leta 1515, ko so se kmetje zbrali v Radgoni in zahtevali boljše pogoje dela in manj davkov. Drugi pomemben upor se je zgodil leta 1573, ko je Tomaž Prelokar vodil upor na Koroškem proti gospodarju Janezu Khisl-u. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je italijanski raziskovalec Kristofor Kolumb pod španskim pokroviteljstvom prispel v "Novi svet" - Ameriko. Potem ko je prejel finančno podporo od španskega kralja in kraljice, se je Kolumb s tremi manjšimi ladjami podal na pot prek Atlantskega oceana, da bi poiskal krajšo pot do Indije. Namesto tega je odkril otok v Karibih, ki je bil pozneje poimenovan Kubi, nato pa nadaljeval svojo pot v Južno in Srednjo Ameriko.. -
Period: 1492 to
Srednji vek
Je začelo okoli 5. stoletja in trajalo do 15. stoletja. V tem obdobju so prevladovale cerkvene institucije in se razvijala feudalna družba. Na kulturnem področju je bil značilen razvoj krščanskega izročila, filozofije, književnosti in arhitekture, kot so katedrale in gradovi. Zgodovina srednjega veka je zaznamovana s številnimi vojnami, med njimi križarskimi vojnami, pa tudi s socialnimi in političnimi spremembami, kot so razvoj mest in spreminjanje položaja kmeta v družbi. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek, tudi znano kot Moderna doba, je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 16. stoletju in trajalo do 18. ali 19. stoletja. V tem obdobju so se dogajale številne spremembe v znanosti, umetnosti in družbi na splošno. Zgodovina novega veka je zaznamovana s pomembnimi dogodki, kot so odkritje Amerike, reformacija, razvoj absolutističnih monarhij, razsvetljenstvo in industrijska revolucija. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je sprožilo spremembe v krščanski cerkvi in družbi. Martin Luther, nemški duhovnik in teolog, je leta 1517 objavil 95 tez, v katerih je kritiziral prakse cerkve, zlasti prodajo odpustkov. To je sprožilo gibanje, ki je spodbudilo reformacijo v drugih delih Evrope, vključno z Johnom Calvinom in Henrikom VIII. Reformacija je privedla do nastanka protestantskih cerkva, vplivala na verske vojne in pripomogla k razvoju modernega liberalizma in kapitalizma -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga sta Abecednik in Katekizem, ki ju je leta 1550 v Tübingenu izdal protestantski duhovnik Primož Trubar. Abecednik je bil namenjen učenju branja, Katekizem pa je zajemal osnovna verska načela in molitve. S tem se je začela slovenska književnost in kultura ter utrjevanje slovenskega jezika kot pisnega jezika. Trubar je kasneje izdal še druge knjige, med njimi Cerkveni red, ki je bil pomemben za organiziranje slovenske protestantske cerkve. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 v nemškem mestu Augsburg in je predstavljal dogovor med katoliško in protestantsko stranjo glede verskih pravic v Svetem rimskem cesarstvu. S tem mirom so protestanti dobili pravico do svobodne verske prakse in izbire vere na področjih, kjer so prevladovali, kar je bil pomemben korak v razvoju religiozne svobode v Evropi. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta pomembni književni deli, ki ju je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar v 16. stoletju. Slovnica, imenovana "Cerkveni slavjan" in objavljena leta 1550, je prva slovenska slovnica in je imela velik vpliv na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Prevod Svetega pisma, imenovan "Kraljeva bibija" in objavljen leta 1584, je bil prvi celovit prevod Svetega pisma v slovenski jezik. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. (1638-1715) je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do svoje smrti. Znan je predvsem po svoji vlogi pri uveljavljanju absolutistične monarhije v Franciji. Pod njegovo vladavino je Francija postala vodilna evropska država, kar je omogočila tudi njegova politika centralizacije oblasti, uveljavljanje enotnega jezika, kulture ter gospodarskega razvoja. Ludvik XIV. je bil znan po svojem slogu vladanja "jaz sem država" -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki je poudarjalo razum, znanost in svobodo. Razsvetljenci so zagovarjali svobodno mišljenje, napredek in človekove pravice. Znano je bilo po znanstvenih odkritjih in filozofskih razpravah, ki so kritizirale cerkveni vpliv in monarhične vladavine. V tem času so se razvile moderne demokracije, družbeni kontraktilizem, liberalizem in kapitalizem, ki so močno vplivali na zahodno družbo -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Med njenim vladanjem so se odvijale številne reforme, ki so izboljšale življenjske pogoje za prebivalce avstrijskega cesarstva. Uvedla je izobraževanje za otroke obeh spolov, reformirala pravosodni sistem, uvedla je obvezno cepljenje proti kugi in zgradila številne ceste, mostove in kanale. Marija Terezija je bila tudi znana po svoji pobožnosti in globokem spoštovanju -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in se je razširila po Evropi in svetu. Zaznamovala jo je uvajanje novih strojev in napredne tehnologije, kar je prineslo pomembne spremembe v industrijski proizvodnji, transportu in komunikaciji. Glavne novosti so bile parni stroj, mehanizacija tekstilne proizvodnje, uvajanje industrijskega sistema in nove oblike organizacije dela -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski general, ki se je v času Francoske revolucije povzpel na oblast in ustanovil Francosko cesarstvo. Kot general je Napoleon dosegel velike zmage na bojiščih v Evropi, med drugim pri bitki pri Austerlitzu in bitki pri Borodinu. Leta 1799 je s pomočjo državnega udara prevzel oblast v Franciji in se proglasil za prvega konsula. Leta 1804 se je razglasil za cesarja in ustanovil Francosko cesarstvo, s tem pa je začel tudi osvajalsko politiko po Evropi. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA je bil proces, ki se je začel s prvimi naseljenci iz Evrope v 17. stoletju in se je končal z osamosvojitvijo leta 1776. Kolonizacija je bila sprva pod nadzorom angleške krone, vendar so se naseljenci začeli odzivati na zatiranje in uveljavljanje svoje neodvisnosti. Leta 1775 je prišlo do prve vojne med kolonisti in Britanci, kar je privedlo do sprejetja Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 in ustanovitve ZDA kot suverene države. -
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je trajala med letoma 1789 in 1799. Predstavljala je korenito družbeno in politično preobrazbo francoske družbe, ki je sprožila tudi val revolucij po vsej Evropi. Glavni vzroki za revolucijo so bili ekonomska stiska, politična kriza, neenakost in revščina. V revoluciji so sodelovali predvsem radikalni demokrati in republikanci, ki so se borili proti monarhiji, plemstvu in cerkvi. Med najpomembnejšimi dosežki revolucije so bili uvedba univerzalnih človekovih pravic. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je vključevala večino današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile leta 1809 pod vladavino Napoleona Bonaparte, ki je želel krepiti svoj vpliv na Balkanu. Ilirske province so bile vključene v francosko cesarstvo in so imele francosko vodstvo ter organizacijo. Uvedene so bile številne reforme, med drugim je bila uvedena enotna merilna -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je politični sistem, ki se je vzpostavil na Dunaju po Napoleonovi zmagi leta 1815. Značilen je bil po ohranitvi starega reda in absolutne oblasti monarhije ter nasprotovanju kakršnikoli politični liberalizaciji. Glavni akterji absolutističnega režima so bili številni državni uradniki in vojaški veljaki, ki so imeli nalogo nadzirati državljane in preprečevati vsakršno obliko političnega aktivizma ali svobodne izmenjave idej. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete alianse je bil mednarodni politični sestanek, ki je potekal v Ljubljani leta 1821. Namenjen je bil kreposti absolutističnih vladarjev v Evropi, ki so se bali morebitnih liberalnih in nacionalnih gibanj. Na kongresu so sodelovali predstavniki Rusije, Prusije in Avstrije, sprejeli pa so tudi vabilo britanskega zunanjega ministra, ki pa se ni udeležil srečanja. Na kongresu so se dogovorili za skupno ukrepanje v primeru izbruha revolucij ali nacionalnih gibanj v Evropi. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar in madžarski kralj med letoma 1848 in 1916. V času njegovega vladanja so se zgodile pomembne zgodovinske spremembe, kot so uvedba dualizma v Avstro-Ogrski, zatiranje Madžarov po porazu avstrijske vojske leta 1849, povečevanje obsega in razvoj avstrijskega cesarstva, ter izbruh Prve svetovne vojne, ki je zahtevala veliko žrtev in prinesla konec avstro-ogrskega cesarstva -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih in socialnih prevratov v Evropi, ki je trajalo med letoma 1848 in 1849. Ljudje so zahtevali večje demokratične svoboščine in nacionalno enotnost. Tudi v Sloveniji so se pojavili zahtevi po združitvi in ustanovitvi Zedinjene Slovenije. V Ljubljani je bila leta 1848 ustanovljena Narodna gvarda, ki je sodelovala v bojih v Italiji. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v avstrijski zgodovini med letoma 1848 in 1859, ki ga je zaznamoval avtoritarni način vladanja ministra za notranje zadeve Alexandra Bacha. V tem času so bile uvedene številne represivne zakonodaje in omejitve svobode tiska, združevanja ter izražanja političnih mnenj. Cilj Bachovega absolutizma je bil ohraniti avstrijsko cesarstvo v okviru konservativnih političnih načel ter preprečiti kakršno koli obliko revolucije ali separatizma. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do začetka prve svetovne vojne. Glavne značilnosti so bile uporaba novejših tehnologij, kot so električna energija, petrolej in notranje zgorevalne motorje ter množična proizvodnja v tovarnah. To je vodilo do sprememb v industrijski proizvodnji in gospodarstvu ter do rasti urbanizacije, kar je povzročilo tudi socialne spremembe in razvoj množične kulture. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861, potem ko je italijanski nacionalni gibanje združilo večino italijanskih ozemelj pod vodstvom piemontske dinastije Savojskih. Kralj Viktor Emanuel II. je bil okronan za kralja Italije leta 1861 v Torinu. Kraljevina je obsegala osrednji del Apeninskega polotoka in Sicilijo ter je bila razdeljena na 69 provinc. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je trajala med letoma 1861 in 1865. Vojna je izbruhnila med Severno in Južno Ameriko zaradi vprašanja suženjstva in pravic držav. Južne države so se želele ohraniti suženjstvo, medtem ko so se severne države borile za njegovo odpravo. Vojna se je končala z zmago severnih držav in osvoboditvijo sužnjev. Vojna je bila ena najbolj krvavih v zgodovini ZDA, saj je terjala več kot 600.000 smrtnih žrtev. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska se je oblikovala leta 1867, po avstrijsko-pruski vojni leta 1866, ko je Avstrija izgubila vodilni položaj v nemškem združenju. Sicer je bila Avstro-Ogrska izpeljanka iz Habsburške monarhije, ki je obstajala od leta 1526, ko se je združila z Ogrsko, vključevala pa je tudi Češko, Moravsko, Galicijo, Dalmacijo in druge pokrajine ter dežele. Avstro-Ogrska je bila dualistična država, kar pomeni, da sta imela avstrijski in ogrski del svoje ločene vlade, a sta bila povezana. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi Prusije v vojni proti Franciji. Po tej vojni so vodilni predstavniki nemških držav sklenili sporazum, ki je ustanovil Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je bil okronan za nemškega cesarja in sprejel naslov Nemški cesar (Deutscher Kaiser). Nova država je vključevala 25 nemških držav, med katerimi je bil največji del Prusija. Glavno mesto cesarstva je bila Berlin. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
-
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, ko sta ga ustrelila člana srbske teroristične organizacije Mlada Bosna. Atentat je bil povod za začetek prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni spopad med večino evropskih držav ter drugimi državami po svetu, ki je trajal od leta 1914 do leta 1918. Vojna se je začela z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu in se razširila v globalni spopad, ko so se države zavezništva vključile v boj. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila ena izmed najpomembnejših bojišč prve svetovne vojne, ki se je odvijala na ozemlju med Gorico in Reko. Fronta je bila dolga približno 90 kilometrov in je potekala po strmem in skalnatem terenu. Na eni strani so se borile italijanske sile, na drugi pa avstro-ogrske in nemške sile. Fronta je trajala od maja 1915 do novembra 1917 in je bila ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne, saj je zahtevala veliko število življenj. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je bila kompleksen proces, ki se je začel leta 1917 in je vključeval več dogodkov in faza. Revolucija se je začela s Februarsko revolucijo (tudi z znanim imenom Ruska revolucija leta 1917), ko so ljudje na ulicah Petrograda (današnjega Sankt Peterburga) zahtevali konec prve svetovne vojne, večjo demokracijo in odstavitev carja Nikolaja II. Vlada se je hitro sesula, kar je pripeljalo do nastanka začasne vlade, v kateri so bili predstavniki liberalnih strank -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (kratica SHS) je bila ustanovljena 1. decembra 1918, po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. To je bila južnoslovanska država, ki je vključevala današnje države Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in del Severne Makedonije. Prvi predsednik SHS je bil slovenski politik Anton Korošec. Država je obstajala do leta 1929, ko je bila preimenovana v Jugoslavijo. -
Period: to
Sodobnost
Moderna, tudi znana kot sodobna doba, je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 19. stoletju in se nadaljuje do danes. V tem obdobju so se dogajale številne spremembe na družbenem, kulturnem in tehnološkem področju. Na družbenem področju so se pojavile nove oblike organiziranja družbe, kot so demokracija, kapitalizem in socializem. Na kulturnem področju so se razvijale nove umetniške smeri, kot so impresionizem, ekspresionizem in slikarstvo. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (KSHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne kot združena država Južnih Slovanov, v kateri so prevladovali Srbi. V osrčju nastajanja te nove države je bil cilj ustanoviti večnacionalno jugoslovansko državo, ki bi združila Južne Slovane in predstavljala alternativo narodnostnemu konfliktu v Avstro-Ogrski. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariska mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala v Parizu leta 1919 po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih sil, da bi oblikovali mirovne pogodbe s poraženimi silami. Na konferenci so bile podpisane mirovne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in Otomanskim cesarstvom. Pogodbe so imele velik vpliv na Evropo in svetovno politiko v naslednjih desetletjih, vključno s postavitvijo Versajskega sistema. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
elika gospodarska kriza se je začela z zlomom borznega trga v New Yorku leta 1929 in je prerasla v eno najhujših gospodarskih kriz v zgodovini, ki je prizadela skoraj ves svet med letoma 1929 in 1939. Zlom borznega trga je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do bankrotov podjetij, izgube delovnih mest, zmanjšanja proizvodnje in trgovine, padca cen, izgube prihrankov in povečanja revščine. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal na Koroškem leta 1920. Po prvi svetovni vojni so se Koroška, Štajerska in del Kranjske pridružili Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje znani kot Kraljevina SHS. Na Koroškem pa je bilo precejšnje nemško govoreče prebivalstvo, ki se ni strinjalo s pridružitvijo novi državi in so zahtevali pridružitev k Avstriji. Zato je bilo odločeno, da se izvede plebiscit, na katerem bodo prebivalci odločili, ali želijo ostati v novi državi. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki so jo podpisali med zaveznicami in Madžarsko leta 1920 po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je določila nove meje med Madžarsko in sosednjimi državami, med drugim tudi s Kraljevino SHS. Po pogodbi je bilo Prekmurje, ki je bilo pred tem del Madžarske, priključeno k novoustanovljeni Kraljevini SHS (pozneje Jugoslavija). -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Izraz "Zlata dvajseta leta" se nanaša na obdobje po koncu prve svetovne vojne v Evropi, od leta 1920 do začetka Velike depresije leta 1929. Ta časovni okvir je bil zaznamovan s socialnimi, kulturnimi in gospodarskimi spremembami v večini držav v zahodni Evropi in ZDA. Bilo je obdobje gospodarskega blagostanja, družbene sproščenosti in umetniškega ter kulturnega preporoda. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem je politični sistem, ki se je razvil v Italiji med leti 1919 in 1945 pod vodstvom Benita Mussolinija. Značilnosti fašizma so avtoritarna oblast, nacionalizem, korporativizem, militarizem in anti-komunizem. V fašistični Italiji so bili zatrti vsi politični nasprotniki, uveden je bil nadzor nad mediji in cenzura ter omejeno svobodo združevanja in svobodo govora. Fašistična stranka je imela v Italiji popoln nadzor nad državo in vsemi institucijami. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je označeval obdobje totalitarne vladavine v času, ko je bil vodja države in komunistične partije Sovjetske zveze Joseph Stalin. Obdobje se običajno nanaša na čas od 1927 do 1953, ko je Stalin vodil državo. Med Stalinizmom so bile uvedene številne politike, ki so imele za cilj krepiti oblast komunistične partije, kot so kolektivizacija kmetijstva, industrializacija države, množične represije in čistke. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji se je začel v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je Adolph Hitler prevzel vodstvo nacistične stranke. Leta 1933 je Hitler postal kancler Nemčije, nato pa je uvedel avtoritarno vladavino, ki je temeljila na ideologiji nacizma. Nacisti so si prizadevali za obnovitev Nemčije kot vodilne evropske države, kar je vključevalo ponovno združitev nemških ozemelj, izkoreninjenje judovskega prebivalstva, vzpostavitev totalitarne države in vzpostavitev nemškega imperija. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bila oboroženi spopad med republikanci in nacionalisti med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Vojna se je začela z državnim udarom, ki ga je vodila skupina generalov pod vodstvom Francisca Franca, proti levičarski vladi Republike Španije. Nacionalisti, podprti s fašističnimi voditelji, kot sta bila Benito Mussolini in Adolf Hitler, so zavzeli večji del Španije. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila obsežen globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1939 do 1945. V vojni so se spopadle dve veliki vojaški zavezništvi - zavezniki (s Francijo, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in ZDA kot glavnimi člani) in osi (z Nemčijo, Italijo in Japonsko kot glavnimi člani). Vojna se je začela z nemškim napadom na Poljsko septembra 1939 in se kmalu razširila po vsem svetu, saj so se različne države pridružile enemu ali drugemu zavezništvu. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil 6. aprila 1941, ko so nacistične sile skupaj z zavezniki napadle Jugoslavijo. Napad je bil del nacističnega načrta za osvajanje Balkana in sovjetskega ozemlja ter je bil izveden hkrati z napadom na Grčijo. Jugoslovanska vojska je kljub nekaterim uspehom bila premočena in je bila prisiljena podpisati kapitulacijo 17. aprila 1941. -
NASTANEK OZN
OZN oz. Odbor za zaščito naroda je bila ustanova, ki je bila ustanovljena v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Ustanovili so jo člani Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta kot organ za boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. OZN je prevzel tudi vlogo obveščevalne službe ter izvajal likvidacije izdajalcev, kolaborantov in okupatorjevih sodelavcev. Po koncu vojne je bila OZN razpuščena in nadomeščena s slovensko varnostno službo UDBA. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država, ki je obstajala od leta 1918 do razpada leta 1991. Njena uradna ime je bilo Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1929 pa je bila znana kot Kraljevina Jugoslavija. Po drugi svetovni vojni je država postala socialistična federativna republika Jugoslavija, ki je vključevala šest republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Jugoslavija je bila znana po svojem modelu "samoupravljanja" in socializma. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bilo obdobje mednarodnih napetosti, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne leta 1945 in se končalo z razpadom Sovjetske zveze leta 1991. Bila je obdobje globalnega spopada med dvema super silama - ZDA in Sovjetsko zvezo, ki sta si prizadevali za prevlado nad svetovnim političnim, gospodarskim in ideološkim redom. Hladna vojna je vključevala oborožen konflikt na korejskem polotoku in v Vietnamu. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki se je odvijal od leta 1950 do 1953 na Korejskem polotoku med Severno Korejo, podprto z Združeno kitajsko ljudsko republiko, in Južno Korejo, ki jo je podpirala Združena država Amerike in koalicija držav pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN). Vojna se je začela z napadom Severne Koreje na Južno Korejo in je bila posledica političnih in gospodarskih razlik med državama ter mednarodne situacije po drugi svetovni vojni. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESHP) je bila ustanovljena leta 1952 s podpisom Pogodbe o ESHP v Parizu. Glavni cilj te organizacije je bil spodbujanje gospodarskega sodelovanja in integracije med državami članicami, kar naj bi prispevalo k večjemu gospodarskemu napredku in stabilnosti v Evropi. Pogodba o ESHP je bila prva pogodba o evropski integraciji po drugi svetovni vojni in je predstavljala ključno izhodišče za ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) leta 1957. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil sporazum, podpisan med Veliko Britanijo, ZDA in Rusijo v letu 1945 po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je obravnaval prihodnost Jugoslavije in med drugim zagotavljal tudi svobodo izražanja, svobodo tiska in svobodo združevanja v Jugoslaviji. V skladu s tem sporazumom so zavezniki tudi umaknili svoje vojaške enote iz Jugoslavije. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ki je nastalo v času hladne vojne. Osnovni namen gibanja je bil zagovarjati idejo neuvrščenosti v blokovsko delitev sveta na kapitalistični Zahod in komunistični Vzhod, ter ohranjati suverenost in neodvisnost držav v razvoju. Gibanje je nastalo na konferenci v Beogradu leta 1961, kjer so se srečali voditelji 25 držav, večinoma iz Afrike in Azije, ki so iskali alternativno pot med blokovskim deljenjem sveta. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
vropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe s strani šestih držav - Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije. Cilj ustanovitve EGS je bil ustanoviti skupno gospodarsko območje med ustanoviteljicami, ki bi omogočilo prosto gibanje blaga, storitev, kapitala in delovne sile. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila politična in vojaška kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je nastala oktobra 1962. Sovjetska zveza je postavila jedrske rakete na Kubi, kar je povzročilo odziv ZDA, ki so postavile blokado Kube in zahtevale umik raket iz Kube. Napetosti so se povečevale in svet je bil blizu jedrske vojne. Kriza je bila rešena, ko sta se ZDA in Sovjetska zveza dogovorili, da bo Sovjetska zveza umaknila jedrske rakete iz Kube, ZDA pa so se strinjale, da ne bodo napadle Kube in umaknile raket -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (1955-1975) je bila vojna med Združenimi državami Amerike ter Severnim Vietnamom, Južnim Vietnamom in Vietkongom. Konflikt se je začel po vojni v Indokitaju in se razširil na celotno Vietnamsko polotok, v katerem so se soočale zahodno podprte sile Južnega Vietnam ter podprte zasebne ameriške vojaške agencije na eni strani, in Severnega Vietnam ter njegovih zaveznikov na drugi strani. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je odprava Apollo 11 pristala na Luni. Ta dogodek je bil zgodovinski dosežek za človeštvo in označuje vrhunec vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo v času hladne vojne. Prvi človek, ki je stopil na Luno, je bil ameriški astronavt Neil Armstrong, ki je izrekel znamenite besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu na severu Ukrajine, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Med testiranjem reaktorja št. 4 je prišlo do močnega jedrskega izpusta, ki je povzročil eksplozijo in požar. Radioaktivne snovi so se razširile v okolico, vključno s sosednjo Belorusijo in Rusijo ter drugimi državami. Ta nesreča je bila ena najhujših v zgodovini jedrske energije in je imela resne posledice za okolje -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so bile leta 1990, potem ko je bila spremenjena ustava in se je končalo obdobje enopartijskega sistema. Na volitvah so se kandidati predstavili na listah političnih strank, poleg že uveljavljenih nacionalnih strank pa so se pojavile tudi nove stranke, kot sta Demos in Združena lista. Na volitvah je zmagala Demosova koalicija, ki je sestavila prvo demokratično vlado v Sloveniji. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 7. julija 1991 na seji Skupščine Republike Slovenije. V njej je bilo razglašeno, da Republika Slovenija kot suverena in samostojna država prevzema vse pristojnosti, ki jih ima doslej Zveza Socialističnih Republik Jugoslavije (SFRJ), in sicer v skladu z ustavo in zakoni, ki veljajo v Republiki Sloveniji. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990, kot odločanje o samostojnosti Slovenije od tedajšnje SFRJ. Na plebiscitu je glasovalo 93,2% volilnih upravičencev, od katerih jih je 88,5% glasovalo za osamosvojitev. Rezultati so bili potrjeni z Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 25. junija 1991. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je potekala 25. junija 1991 v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, ko je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem dejanjem je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. Ustava je določila Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo, ki temelji na demokratičnih načelih in spoštovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Ustava je opredelila tudi organizacijo državne oblasti, pravni red in varstvo človekovih pravic ter ustanovila Ustavno sodišče kot vrhovno sodišče za varstvo ustavnosti. Ustava je bila pozneje večkrat spremenjena, nazadnje leta 2013. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila krajši oboroženi spopad med Slovensko teritorialno obrambo (TO) in JLA (Jugoslovansko ljudsko armado) v času osamosvajanja Slovenije leta 1991. Spopad je trajal od 27. junija do 7. julija 1991, ko so se sile JLA umaknile iz Slovenije. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bili ključni procesi v tranzicijskem obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Denacionalizacija je pomenila vračanje premoženja, ki je bilo v času socializma nacionalizirano, prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Ta proces je zajemal tudi vračanje premoženja verskih skupnosti, ki so bile z izbrisom iz registra v času socializma prikrajšane za svoje premoženje. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo. Cilj ustanovitve EU je bil okrepiti evropsko sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, vključno z gospodarstvom, trgovino, migracijami, okoljem, zunanjo politiko in varnostjo -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija se je vključila v NATO 29. marca 2004. Ta dogodek se je zgodil po številnih političnih in diplomatskih prizadevanjih, ki so se začela že v zgodnjih 1990-ih. Leta 1999 je Slovenija postala članica Programa partnerstva za mir, ki ga je ustanovila NATO za sodelovanje z državami, ki niso članice zveze, a so pripravljene k sodelovanju na področju obrambne politike. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija je postala uradna članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004, skupaj s še devetimi drugimi državami, ki so se pridružile istega dne. Slovenski državljani so tako pridobili pravico do svobodnega gibanja in zaposlovanja v drugih državah članicah EU, Slovenija pa se je pridružila skupni evropski trgovini, politiki in drugim oblikam sodelovanja. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007, skupaj s še nekaterimi državami, ki so se pridružile Evropski uniji leta 2004. Prehod na evro je bil sprejet z referendumom, ki je potekal leta 2003, večina glasov pa je bila za uvedbo evra kot uradne valute v Sloveniji. Od takrat dalje Slovenija uporablja evro kot svojo valuto in sodeluje v skupni denarni politiki Evropske centralne banke. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je opisovala različne gospodarske težave, ki so prizadele svetovno gospodarstvo v različnih obdobjih zgodovine. Najbolj znana je verjetno Velika gospodarska kriza, ki se je začela leta 1929, trajala več let in imela hude posledice po vsem svetu. V zadnjem času pa se kot gospodarska kriza pogosto omenja kriza leta 2008, ki je prizadela predvsem razvite države sveta, pa tudi nekatere druge dele sveta. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19 je izbruhnila v decembru 2019 v kitajskem mestu Wuhan in se nato hitro razširila po svetu. Gre za nalezljivo bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Bolezen se prenaša s kapljicami, ki se sproščajo ob kihanju, kašljanju ali govorjenju, lahko pa se prenaša tudi preko stika z okuženimi površinami. Med simptomi so vročina, kašelj, utrujenost in težave z dihanjem.