-
Sprva v Angliji, saj prva oblikuje parlamentarno življenje
-
Združil irsko kraljestvo in Kraljestvo Velika Britanija v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske -
Daniel O'Connel - dosegel, da je britanski parlament uzakonil enakost katoliških in protestantskih duhovnikov
-
Širitev liberalnih in nacionalnih idej; francoski kralj prisiljen v odstop
-
V Franciji, Belgiji in na Irskem;
Temelj je družbeni nauk cerkve, solidarnost, družina, verska strpnost -
Daniel O'Connel - zavzemal za irsko avtonomijo
Njen glavni cilj je bila vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo na čelu -
Organizacija, ki je združevala preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev -
Obdobje vladanja kraljice Viktorije.
v tem času se je VB pospešeno industrializirala in dokončno postala svetovna velesila -
Poglavitni značilnosti revolucije sta postala liberalizem in nacionalizem -
izborijo si:
- svobodo tiska,
- uvedbo liberalnih ustav,
- razpis volitev v deželne zbore,
- sklic zveznega zbora v Frankfurtu -
Predstavniki nemške opozicije, naj bi se po demokratični poti izvedli združitev Nemčije -
Pruski kralj Frederik Vilijem IV. ni sprejel nemške krone. V Prusiji razpustili deželni zbor in vpeljal oktroirano (vsiljeno) ustavo -
Obrambnemu ministru je uspelo zatreti nemire v Parizu in tako se je revolucija na območju Francije konec junija 1848 končala
-
Združitev Italije
-
Epicenter revolucionarnega vrenja je nato postala Francija -
Vzpostavljena je bila začasna vlada, ki je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev
-
Revolucija je izbruhnila na območju Avstrijskega cesarstva. -
Vodil Palacky - zahtevali izvzem Slovanskih ozemlj iz Nemške zveze -
Glavni nalogi: izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva -
Ključna pridobitev revolucije na območju Avstrijskega cesarstva -
Kot novi francoski predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije
-
Sardinsko kraljestvo (Piemont), kraljestvo dveh Sicilij, Papeška država -
- Razpustil parlament,
- Strl vsa revolucionarna gibanja,
- Ukinil nacionalna gibanja in demokratične dosežke
-
Povežejo se Severnonemške države
-
Ukinitev naprednih reform revolucije -
Napoleon III. se je še istega leta dal razglasiti za francoskega cesarja -
Sardinski/Piemontski ministrski predsednik Camilo Benso di Cavour
-
Francija
-
Krimska vojna
vzroki: Rusija zaščitnica pravoslavcev v Osmanski državi, želja po nadzoru nad Bosporjem in Dardanelami, -
potek Krimske vojne
-
Tajna organizacija, ki so jo ustanovili nasprotniki unije z VB -
Zavezništvo Piemonta in Francije
Avstrijsko cesarstvo ida Piemontu ultimat o razorožitvi - zavrne -
Posledica druge vojne za neodvisnost: Avstrijci se umaknejo iz Lombardije -
Izročil Kraljestvo dveh Sicilij piemontskemu kralju Viktorju Emanuelu II. -
Liberalna reforma s katero je Krimska vojna pokazala Rusko zaostalost -
- konec neoabsolutizma,
- ustavna monarhija,
- uvajala federalizem,
-
- centralizacija,
- obuditev parlamentarnega življenja.
-
- Kralj Emanuel - ustavna monarhija
- Cavour ministrski predsednik
- Notranje težave države
-
Pruski kralj Vilijem I. za ministrskega predsednika imenoval Otta Van Bismarcka: -
• Danska proti Prusiji in Avstrijskemu cesarstvu
• Povod: Danska želela priključiti Schleswig
• Posledice: zmaga Avstrije in Prusije (zavzameta Schleswig (Prusija) in Halstein (Avst.))
• Vzroki: Bismark želel ustanoviti Nemško zvezo -
Bismark razglasil združitev Nemčije brez prisotnosti Avstrijskega cesarstva
• Prusija in Italija proti Avstrijskemu cesarstvu
• Načrt, kako iz Nemške zveze izključiti Avstrijo -
Mirovna pogodba v Pragi
-
- Zakon o društvih,
- Zakon o splošnih pravicah državljanov,
- nadzor nad šolstvom prevzame država,
- splošna in obvezna osemletna šolska obveznost.
-
= zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji, -
Pruska vojska zajela 100.000 fr. Vojakov, med njimi Napoleona III. -
• Francija proti Prusiji
• Vzroki: Francija imela velik odpor do novo nastajajoče Nemške države, obe državi želeli biti močni Evropski državi
• Povod: Pruska vojska vdrla v Loreno -
Volitve 1871 dobijo monarhisti - val nezadovoljstva (Francija)
-
• Posledice Francosko - Pruske vojne - Francija je morala Nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno -
Po Francosko - Pruski vojni -
Samouprava, 72 dni obstaja
-
- vzrok: osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom,
- Rusija zaveznica vseh pravoslavcev –> zmagajo,
-
posledica Rusko - Turške vojne -
Na irskem. Kmetje so prenehali plačevati najemnino za svoje kmetije
-
izvajali teroristične akcije -
Voditelja Karel Marks in Friderik Engels; opozarjala na ideje kapitalistične družbe; knjigi: Komunistični manifest in Kapital -
Okrožnica papeža Leona XIII.
Rimokatoliška cerkev prvič odzvala na industrializacijo in položaj delavstva -
Zavarovanje pred morebitno vojno z Nemčijo –> začetek Antante
-
• vzrok: Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije,
• bitka pri Cušimi: JAP ladjevje premagalo rusko,
• konec: podpis mirovne pogodbe v Portsmouthu –> Japonska dobi Mandžurijo, -
- splošna stavka delavcev,
- carska vojska je začela streljati na protestnike,
- ruska krvava nedelja,
- car izdal oktobrski manifest,
- sklical dumo (parlament),
-
- Revolucija v Petrogradu
- Car podeli sebi nazaj večji del oblasti.
-
Na Irskem izbruhnila krvava državljanska vojna, ki se je zaključila z razglasitvijo samostojne Irske
