-
Jamestown - prva stalna angleška naselbina v Ameriki
Leta 1607 je angleška ladja s 104 možmi prispela v Severno Ameriko z namenom ustanovitve naselja. Ustanovljen je bil Jamestown v Virginiji, ki je dobil ime po njihovem kralju Jamesu. Tako je Jamestown postal prva stalna angleška naselbina v Ameriki. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj od 14. maja 1643 in vse do svoje smrti. Imenovan je bil tudi "sončni kralj", vzdevek je prejel, ko je kot majhen igral v predstavi vlogo sonca in je na glavi nosil ogromno masko sonca. V Ludvikovem vladanju se je absolutizem najbolj poznal v vojaških zadevah. Besede, ki mu jih pripišejo so, "država, to sem jaz".
Vladal je kot absolutist, absolutizem pa je režim popolne in neomejene kraljeve moči brez vmešavanja plemstva. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo evropsko, filozofsko in umetniško gibanje v katerem je bil poudarek na razumu, enakosti, svobodi in pomenu znanosti. Obdobje je nastalo v Franciji in je pripravljalo podlago za francosko revolucijo. Uveljavilo pa se je le v književnosti.
VIDEO: https://youtu.be/BUDqXLXP3m0 -
Pragmatična sankcija Karla VI
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel. Cesar Karel VI je leta 1713 spremenil določbe in določil nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje krone omogočil tudi potomcem ženskega spola. Tako je lahko Marija Terezija prejela mesto vladarice. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je bila prva ženska na habsburškem prestolu in kraljica svetega rimskega cesarstva. Vladala je kot razsvetljena absolutistka in je prestol lahko podedovala v zahvalo pragmatični sankciji očeta Karla VI. Obdobje njenega vladanja imenujemo Terezijanizem.
Kot kraljica se je odločila uvesti reforme v svojem
cesarstvu zaradi prazne državne blagajne, vojaških neuspehov in gospodarske izčrpanosti.
VIDEO: https://youtu.be/w9BS7Imow4o -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec in eden najpomembnejših slovencev svojega časa. Ustanovil je Zoisovo omizje v katerem je pomagal in usmerjal slovenske književnike ter jih denarno podpiral, poleg tega pa so imeli tudi dostop do Zoisove bogate knjižnice. -
Period: to
Ludvik XVI
Ludvik XVI je bil kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov. Vladal je od leta 1774 do leta 1791 v času revolucij po območju Francije. Leta 1792 so ga aretirali in nato leta 1993 obsodili na smrt zaradi veleizdaje.b21. januarja 1793 je bil javno obglavljen z giljotino. -
Konec sedemletne vojne
Sedemletna vojna je potekala med dvema koalicijama, eno pod vodstvom Francije in eno pod vodstvom Anglije, sprožili pa so jo konflikti v Severni Ameriki med kolonijami Francije in Anglije. Zmaga je bila na strani Angležev in tako se je končala prevlada Francije po Evropi, Anglija pa je postala ena najpomembnejših sil na svetu.
Leta 1763 se je vojna končala. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoleon I. Veliki.
Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. V tem času je porazil avstrijsko armado, osvojil severno Italijo, postal junak francoskega naroda, postal prvi konzul Francije, postavil celinsko zaporo.
Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti.
VIDEO: https://youtu.be/4RxikiufMBA -
Bostonski pokol
Britanska vojska je v Bostnonskem pokoli ubila pet in ranila šest Američanov, ki so bili člani skupine "Sinovi svobode".
Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Bil je eden največjih avstrijskih diplomatov svoje dobe, politik in državnik.
Svoji neomajni konservativni drži je bil zvest celo življenje. Leta 1848 pa je bil prisiljen odstopiti kot kancler.
VIDEO: https://youtu.be/66sK8U3ADZU -
Bostonska čajanka
16.12.1773 so v Indijance preoblečeni prebivalci Bostona zasedli angleške ladje in iz njih pometali v morje vse tovore čaja, ki so ga Angleži želeli odpeljati stran saj Bostončani niso želeli plačati carine. -
Prvi kontinentalni kongres
V Pensilvaniji je leta 1774 potekal prvi kontinentalni kongres 13ih držav članic oz. bodočih ustanoviteljic Združenih držav Amerike. -
Začetek vojne za neodvisnost Amerike
Britanci so Američane obremenili z visokimi davki in omejevali njihovo trgovino. In tako je Bostonska čajanka predstavljala povod v vojno med Združenimi državami Amerike in Britanci za ameriško osamosvojitev. -
Dan neodvisnosti v ZDA
- julija leta 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA podpisale deklaracijo o neodvisnosti in se tako uradno odcepile od Velike Britanije.
-
Period: to
Vladavina Jožefa II
Jožef II je bil sin Marije Terezije in tudi njen naslednik na prestolu. Bil je nadvodja Avstrije, kralj Češke in Ogrske in cesar Svetega Rimskega cesarstva. Tako kot mama je bil tudi sam razsvetljeni absolutist. Obdobje njegovega vladanja pa imenujemo Jožefinizem.
V času svojega vladanja je nadaljeval in dopolnil reforme Marije Terezije v korist kmetom in škodo cerkvi.
VIDEO: https://youtu.be/N5jNnP6dghU -
Prva ustava za ZDA
Vrhovni zakon Združenih držav je bil sprejet na ustavni konvenciji v pensilvanijski Philadelphiji. Ustava je najprej vsebovala 7 točk kasneje pa je bila dopolnjena s 27-imi amandmaji.
Ročno spisana originalna različica je shranjena v nacionalnem arhivu v Washingtonu D.C. -
Period: to
Začetek francoske revolucije
Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih sprememb po Franciji. Do revolucije je prišlo zaradi prevelikega vpliva plemstva v državi, saj je bila vsa oblast v rokah pemstva in duhovščine. Predstavniki teh slojev so živeli v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini. Tako se je iz strani meščanov, ki so bili prav tako brez političnih pravic začel upor proti fevdalističnemu sistemu in kraljevi oblasti.
Posledice so bile zaton starih monarhij in cerkve ter uveljavitev demokracije. -
Napad na Bastiljo
- julija so revolucionarji se pravi meščani napadli jetnišnico za politične nasprotnike in s tem zloglasno začeli revolucijo.
-
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Leta 1789 je francoska konstituanta sprejela definirane pravice, kot začetek priprav na novo ustavo. Deklaracija je imela velik vpliv na poznejše podobne dokumente. -
Ustavna monarhija
Ustavna monarhija je državna ureditev v kateri je glaven monarh in je njegova politična moč omejena z zakoni iz ustave.
Ustavna monarhija se je pojavila v Franciji s koncem I. faze francoske revolucije. -
Konec I. faze francoske revolucije
- septembra 1791 se je končala I. faza francoske revolucije, ki se je končala z ustavno monarhijo.
-
II. faza francoske revolucije
Z začetkom II. faze francoske revolucije je Francija vstopila v 20-letno obdobje neprestanih vojn. Nastali sta dve politični skupini Žirondisti (srednje in višje meščanstvo) in Montanjarji (kmetje, delavci, malomeščani).
Habsburška monarhija in Prusija sta oblikovali zavezništvo proti Franciji. Francija napovedala vojno proti obema državama. Kljub začetni nepripravljenosti je Francija vojno zmagala.
V Franciji so kralja Ludvika XVI. po zmagi odstranili in narodni konvent je razglasil republiko. -
Period: to
Napoleonove vojne
To je obdobje Napoleonovih pohodov in osvajanj novih območji za Francijo. Sprva so bile vojne posledica francoske revolucije vendar so s časom prerasle v ozemeljske zahteve prvega francoskega cesarstva. -
Narodni konvent
Narodni konvent je Francijo 21. septembra 1792 razglasil za republiko, dan po prvi zmagi francoske prostovoljne čete, ko so zadržali avstrijsko-pruski napad. -
Period: to
III. faza francoske revolucije
V Franciji se pojavijo upori, poveča se zunanja nevarnost in se vedno potekajo vojne. Narodni konvent ustanovi odbor za občo blaginjo in vodenje prevzame Maximilien Robespierre.
Glavno orožje nove vlade je postalo ustrahovanje.
Potekalo je obdobje Jakobinskega terorja, ki je bilo najbolj nasilno obdobje francoske revolucije in z mnogimi usmrtitvami. Odpravili so tudi ustavo in uredili novo, ki pa nikoli ni prišla v veljavo. -
Period: to
IV. faza francoske revolucije
Zaradi Termidorijanskega udara se je končalo obdobje jakobinske diktature. Vodenje v državi je prevzela meščanska večina. Konvent je sprejel novo ustavo in vzpostavil zakonodajno in izvršno oblast. Sprejeta je bila tudi volilna pravica za vse moške nad 21 let, ki so plačevali davke.
Gospodarska kriza je še vedno potekala zaradi katere je prihajalo do vstaj, ki pa jih je Napoleon zatrl.
Napoleon je bil povišan v poveljnika in premagal Avstrijsko vojsko in osvojil Severno Italijo in Ljubljano. -
Invazija v Egipt in Sirijo
Napoleon je leta 1798 izvedel s francosko vojsko pohod v Egipt in Sirijo in z zmago nad številčno močno armado pokazal kakšen vojaški genij je. S tem je začela politična moč Napoleona rasti. -
Konec francoske revolucije
Jakobinski teror se je 1799 končal z usmrtitvijo Robespierra. Sedaj so si parižani želeli samo še mir.
Demokratično ustavo so zamenjali z drugo. -
Prvi cesar Francije - Napoleon
Po končani francoski revoluciji se je Napoleon oklical za cesarja z imenom Napoléon I. le Grand (Napoleon I. »Veliki«). -
Poraz pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarju je potekala v času Napoleonovih vojn in je potekala na morju. Bitka je potekala med francoskim in španskim ladjevjem in britanskem ladjevjem.
Združeno francosko-špansko ladjevje je v bitki izgubilo 22 ladij in tako bitko tudi izgubilo. -
Razpust svetega rimskega cesarstva
Mesec po tem ko je Napoleon ustanovil Rensko zvezo je cesar Franc II. razpustil Sveto rimsko cesarstvo, zaradi izgube proti francozem v bitki pri Austerlitzu.
Tako je bilo sveto rimsko cesarstvo uradno ukinjeno. -
Zasedba Portugalske in Španije
Ob odhodu kraljeve družine iz Madrida v Španiji so prebivalci povzročali nemire, kar je pripeljalo do španske vojne za neodvisnost. Skupaj s tem pa tudi boj proti Francozem, ki so želeli na španski prestol postaviti Napoleonovega brata. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je ustanovil Napoleon, saj so predstavljale dobro povezavo z JV Evropo in celinsko zaporo. Nastajale so postopoma in njihovo središče je bilo v Ljubljani. Sedeže je imel generalni guverner, ki je bil direktno podrejen vladi v Parizu. Sestavljale so jih 6 civilnih (zahodni del Koroške, Kranjska, Hrvaška, Goriška, Trst in Istra) in 1 vojaška provinca (Vojna Krajina). -
Invazija na Rusijo
Napoleon je leta 1812 napadel Rusijo zaradi nespoštovanja celinske zapore v kateri je zmagal vendar ostal skoraj brez vojske. Zaradi mraza so se bili prisiljeni francozi umakniti vendar jih je med potjo uničevalo lokalno prebivalstvo. Zadnji francoski vojaki so se umaknili iz Rusije 14. decembra.
Invazija na Rusijo je bila Napoleonova najbolj smrtonosna vojaška napaka, ki je pogubila njegovo vojsko in oblast. -
Propad Ilirskih provinc
Avstrija je leta 1813 napovedala napad na Ilirske province z zasedbo v Zadru in Dubrovniku in tako je preostala le še priključitev ozemlja nazaj k Avstriji. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Obdobje Ilirskega kraljestva je od Napoleonove ustanovitve leta 1813 do leta 1849 ko je bila uvedena oktroirana ustava in je Ilirsko kraljestvo uradno izginilo iz zemljevida -
Začetek Dunajskega kongresa
Po porazu pri Leipzigu je bil Napoleon prisiljen odstopiti. Kasneje je bil izgnan na otok Elbo sredi Sredozemskega morja.
Leta 1814 je na Dunaju potekal kongres na katerem so izbirali veleposlanike glavnih evropskih sil. Namen je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu po porazu Napoleona. -
Pariški mirovni sporazum
Sporazum je bil podpisan 30. maja 1814 in je končal vojno med Francijo, Avstrijo, Prusijo, Rusijo, Švedsko in Veliko Britanijo. S tem je bil Napoleon prisiljen odstopiti iz položaja. S sporazumom so se meje vrnile nazaj na tiste iz leta 1792. -
Konec Dunajskega kongresa
Kongres se je končal leta 1815 s podpisom listine o miru, ki naj bi po Napoleonu zavladal po Evropi. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Obdobje ko je na oblast prišel bolehni cesar Ferdinand I. ki svojega dela ni bil zmožen opravljati in tako je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom kot vodjo. Leta 1848 pa je izbruhnila marčna revolucija za katero vzroki so nastajali dlje časa. -
Napoleonov konec
Leta 1815 Napoleon pobegne iz otoka Elno in se odloči za še en pohod pri kraju Waterloo, kjer ponovno izgubi. Tako je že drugič izgnan tokrat na otok Svete Helene kjer tudi umre. -
Kongres Svete alianse
Ljubljana je od januarja do maja leta 1821 gostila kongres Svete alianse kjer so sodelovali avstrijski cesar, ruski car, neapeljski kralj in ostali pomembni diplomati. Na kongresu je imel glavno besedo knez Metternich. Na njem je tudi dosegel vrh svoje politične kariere.