-
Period: to
VB in FRA na prehodu iz 19. v 20. st
VB IN NJEN VPLIV:
-1837: zavlada kraljica Viktorija- Viktorianska doba
imperialistična sila, notranjepolitična nasprotja: torijci, vigovci, laburisti
IRSKO VPRAŠANJE
-1800 Act of Union- združil Irsko Kraljestvo in Kraljestvo VB
-Daniel O' Connel- 1823- katoliško združenje; 1830- org. Repeal
-radikalnejše združenje Mlada Irska
-1858- Irsko republikansko bratstvo
-politika abstrukcije
-kmečka vojna
- Irska samouprava
-težave Ircev: represija Ang., lakota, izseljevanje -
REVOLUCIJE 1848
po julij. revoluciji v Fra. (l.1830) -> liberalne, nacionalne ideje
represija vladarjev
vzroki: gosp. kriza, slabe letine, ostanki fevdalizma, slabšanje položaja delavstva
cilji: nacionalizem, liberalizem -
Nemška zveza- cilj
cilj: vsenemška združitev
revolucionarna vrenja:
-svoboda tiska, liberalnejše ustave, razpis volitev v deželne zbore -
Nemška zveza- sklic vsenemškega parlamenta
-velikonemški načrt: povezal dežele znotraj nem. zveze + avstr. ces.
-malonemški: povezal dežele brez avstr. ces
prevlada malonemški
volitev vseh preb.
zbere se nem. parlament: ustava, sklep o združitvi
kmalu ukinjeni dosežki revolucije-> pruski kralj Friderik Vilijem IV. ne sprejme nem. krone (propad malonem. načrta)... vpeljal oktroirano vstavo -
nacionalizmi v Avst. ces.- MADŽARI
vodstvo: Lajos Kossutha
zahtevajo: avtonomija-- personalna unija z Avstr. ces.
ban Josip Jelačič organizator vojaškega napada na Madž. -
ZDRUŽITEV ITALIJE-neuspeli poskus
-zahteve upornikov, da se Avstrijci umaknejo iz Benečije, Lombardije
-"sveta vojna" (1. vojna za Ita. neodvisnost)
-bitka pri Custozzi (zmaga Avstrije)...Karel Arbert-voditelj Lomb-Ben. kraljestva mora podpisati premirje
gibanje Mlada Italija
-risorgimento -
vstaja v Palermu
začetek revolucionarnega leta 1848
kralj 2 Sicilij je moral obljubiti ustavo, ki so jo zahtevali prebivalci -
Francija- demonstacije
zahteve delavcev: liberalne težnje, splošna volilna pravica, boljši volilni položaj
beg kralja v VB -
Francija- republika
razglašena republika
odločitve:
-uzakonila svoboda tiska, zborovanja
-ukinitev smrtne kazni
-splošna, enaka volilna pravica
-izbolšanje položaja delavstva (omejitev delovnega časa)
-državne delavnice (osnovno plačilo brezposelnim) -
Avstrijsko cesarstvo- marčna revolucija
cesar Ferdinand I. odstavi Matternicha (pritiski ljudstva)... obljubi ustavo, svobodo tiska
narodne garde -
Slovanski kongres
strah Čehov, Slovencev, Italijanov pred velikonemškim programom
sklic kongresa-- zahtevali izvzem slovanskega ozemlja iz Nem. zveze
posreduje Dunajska vlada-- konec Slovanskega kongresa -
Avstrijsko cesarstvo- ustavodajna skuščina
sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine... konec fevdalizma -
obdobje po marčni revoluciji- Franc Jožef
Ferdinanda I. nadomesti Franc Jožef...razglasil oktroirano vstavo; razpustil parlament, strl revolucionarna gibanja, ukinil nacionalna gibanja, narodne garde -
ZDRUŽITEV NEMČIJE, NEMŠKO CESARSTVO
ideje: malonemški program; Friderik Vilijem IV. zavrne krono
Erfurtska zveza 1850
olomuški sporazum: obnova Nem. zveze in prekinitev Erfurt. zvez.
povezava s Prusijo (močna, privlačna)? -
Habsburška monarhija
Bachov absolutizem/neoabsolutizem:
-Marčna rev. prinesla reforme...
-Aleksander Bach-notranji minister AC (desna roka Franca Jožefa)
NEOABSOLUTIZEM: odločevalci; odnos do cerkve; nadzor oblasti; gospodarstvo; šolstvo, uprava
Konec-- obnova parlamentarizma
gosp. kriza; -
Francija- konec 2. republike
nova vlada nima posluha... nemiri
dec. 1848 nov predsednik Louis Napoleon- ni naklonjen revolucionar.
volitve 1849
1852 nova ustava
Louis Napoleon se razglasi za cesarja Napoleona III. -
Združitev Italije- Cavour
Sardinski/Piemontski ministr. predsednik Cavour... modernizacija države, gradi železnice, banke, vojska, odpravi privilegije cerkve
cilj: izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka
pomoč velesil: opora na Napoleona III. (v zemeno za pomoč: Nica, Savoja) -
Rusija med avtokracijo in revolucijo
Aleksander II. (atentat):
-liberalne reforme; (modernizacija, industralizacija, šolstvo)
-avtokrat
-narodniki
RUSKO TURŠKA VOJNA 1877
Aleksander III.
-obdobje reakcije...
-poostrena cenzura
-rustifikacija
Nikolaj II.
-nadaljuje politiko Aleksandra III. -proti demokraciji
-socialistična, komunistična stranka
-hiter gosp. razvoj, izkop premoga, želežniško omrežje
RUSKO JAPONSKA VOJNA 1904-1905
REVOLUCIJE 1905 -
Period: to
Krimska vojna
1853-1856
-"bolnik ob Bosporju"
-RUS vs. Osmanska drž., VB, FRA, Sardinsko kraljestvo
-vzroki: Rusija zaščitnica pravoslavcev v Omanski državi
želja po nadzoru nad Bosporejm, Dardanele (interesi VB, FRA)
bitka pri Sevastopolju
-1856- pariška mirovna pogodba -
Italija- 2. vojna za neodvisnost
Avstr. ces vs. Ita.(Piemont + Fra.)
zavezništvo Piemonta, Fra.
zmaga Ita.
-poslediece: podpis pogodbe- umik Avsrijcev iz Lombardije; Ita. dobi Lombardijo, Francija dobi Nico, Savojo
dogovor z Napoleonom- priključi Toscano, Modeno, Parmo, Emilijo-Romanijo Piemontu.
rdeči križ -
Garibaldi...ITALIJANSKO KRALJESTVO
-povečanje Piemonta
-Garibaldi zasede Sicilijo, Neapelj in izroči Kraljestvo 2 Sicilij piemontskemu kralju Viktorju Emanuelu II.
-Piemont zasede večji del papeške države
-potrditve priključitev na plebiscitih
-17. 3. 1861-- ITALIJANSKO KRALJESTVO:
ustavna monarhija; Cavour-ministr. predsednik; notranje težave države: slaba infrastruktura, razlike med S in J delom -
Hab. mon. -Oktobrska diploma
-konec neoabsolutizma
-ustavna monarhija
-uvedba fevdalizma -
Hab. mon. -Februarski patent
-centralizacija
-obuditev parlamentarnega življenja -
"s krvjo in železom" (Bismarck)
Vilijem I. imenuje Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika Prusije... krepitev, posodobitev pruske armade, konzervativec, načrtno slabil položaj Avstr. ces.
realpolitika-- praktično vladanje, smiselne, fragmatične odločitve -
Rim ali smrt- 3. vojna za neodvisnost
-izven Ita.; Benečija, del Papeške države
-Mazzin, Garibaldi- vodstvo o združitvi (smrt Cavourja)
-Garibaldi gre nad Rim "RIm ali smrt"... Garibaldi ranjen, ujet
-1866 Ita. se udeleži Avstrijsko-Pruske vojne-- dobi Benečijo
-1870- Francosko-Pruska vojna- dobitev Rima
-iredentizem
-papež -
Nemško-Danska vojna
Danska vs. Prusija in Avstr. ces.
povod: Danska želi vojvodino Schleswig
posledice: zmaga Avstr. ces. in Prusije... zavzameta Schleswig, Holstein -
Avstrijsko-Pruska vojna (7-tedenska)
Prusija + Ita. vs. Avstr. ces.
načrt kako iz Nem. zveze izkljčiti Avstrijo
Avstrija bojuje na 2 frontah... proti Ita-zmaga in proti Prusiji-izgubi
posledice: 23. 8. 1866 RAZPAD NEM. ZEVZE- mirovna pogodba v Pragi; izključitev Avstrije
-obliukuje se SEVERNONEMŠKA ZVEZA
-Ita. dobi Benečijo -
dualizem (Avstro-Ogrska)
-avstrijski in ogrski del
vzroki za sprejetje...
8.6 1867- Franc Jozef in Elizabeta bavarska kronana za kraljevi par
skupno obema deloma: trgovina, zunanja, obrambna, finančna politika, kovanje denarja
vsak svoj: notranja politika
-decemberska ustava (Franc Jožef)
-izzivi Avstro-Ogrske-- gradnja mornarice, modernizacija, industrija, 1907- splošna moška volilna pravica,
federalistična ureditev
vezava na Nem. -
Francosko-Pruska vojna
1870-1871
Fra. vs. Prusjia/Severnonemška zevza
vzroki: Francozi nasprotujejo novo nastajajoči državi- Nem. cesarstvu
vdor Pruske vojske; bitka pri Sedanu 1870
vda se Francija (pri Metzu)
posledice: mirovna pogodba- Fra. Nemčiji odstopi Alzaciji. Loreno
Fra. cesar- Napoleon III. mora odstopiti
ustanovljeno NEMŠKO CESARSTVO
v Fra. se oblikuje republika -
ustanovitev NEMŠKEGA CESARSTVA
Nem. ces. razglašeno v Versaillesu:
-ustavna monarhija-kralj
-1. nemški cesar: pruski kralj Vilijem I.
-Bismarck- ministrski predsednik
zvezna federativna država
-industralizacija, kolonizacija,
-kulturni boj