R (1)

ZGODOVINA 18. IN PRVA POLOVICA 19. STOLETJA

By Sadek
  • VIRGINIJA: PRVA ANGLEŠKA KOLONIJA

    VIRGINIJA: PRVA ANGLEŠKA KOLONIJA
    Angleži so po vkrcu na današnje združene države amerike leta 1607 ustvarili prvo kolonijo Virginijo. Do 18. stoletja pa so razširili ozemlje kar na 13 kolonij.
  • Period: to

    OBDOBJA ABSOLUTIZMA

    Absolutizem je sistem absolutne vlade, v kateri je moč prebivala v eni osebi, ki poveljuje brez računov plačati parlament ali družbo na splošno. Absolutizem je bil zelo pogost od 16. stoletja do prve polovice 19. stoletja, ko so ga strmoglavile različne revolucije.
  • Period: to

    FRANCOSKI KRALJ LUDVIK XIV.

    Ludvik XIV. je postal kralj kot štiriletni deček leta 1643, po smrti očeta. Vendar pa je bil kronan šele 7. junija 1654. Ludvik XIV. je postal politično neodvisen monarh, vendar je hitro razumel, da vladanje Franciji ni lahka naloga. Živel je v palači Versailes kjer je vladal do smrti.
  • RAZSVETLJENSTVO

    RAZSVETLJENSTVO
    Je filozofsko, politično, gospodarsko in kulturno gibanje meščanstva. Razsvetljenci v ospredje postavljajo Človeka in njegov razum za razliko od romantikov, ki so v ospredje postavljali čustva. Njihov cilj se je bilo rešiti teme zaostalosti, tiranije, vraževerja, bolezni, revščine,… itd. Razsvetljenstvo so predstavljali Locke, Voltaire in drugi.
  • SANKCIJA KARLA VI.

    SANKCIJA KARLA VI.
    Sankcija je zahtevala podedovanje in nasleditev krone Karla VI. k hčerki Mariji Tereziji.
  • Period: to

    OBDOBJE VLADAVINE MARIJE TEREZIJE

    Bila je prva ženska, ki je zavladala habsburški monarhiji in njene dinastije. Njene obdobje imenujemo tako imenovami terezijanizem. Odredila je sodne, verske, šolske, gospodarske in vojaške reforme. Bila je priljubljena med nižjimi sloji ljudi.
  • Period: to

    ŽIGA ZOIS

    Žiga Zois je bil največji in najvelikodušnejši slovenski mecen, ki je z velikim denarjem podpiral razvoj slovenskega slovstva in znanosti. Žiga zois je biu znan po svojem ''omizju'', ki so ga sestavljali znani slovenski predstavniki kot so; Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik.
  • Period: to

    LUDVIK XVI.

    Leta 1754 se je v francoski kraljevi družini rodil deček, ki bo kasneje postal francoski kralj. V času, ko se je rodil, je vladal njegov dedek Ludvik XV. Louis je imel dva brata, Provanso in Artoise. Toda nikoli se ni mogel strinjati z njimi. Leta 1774 je postal Francoski monarhist, ki je vladal do leta 1793, ko je bil obsojen na smrtno kazen v kateri je tudi umrl.
  • IMPERIALNA SILA ANGLIJA

    IMPERIALNA SILA ANGLIJA
    Velik boj med angleško in francosko silo na zemlji v ameriki je prinesla angležom zmago in izgnanstvo francozov. Postala je prva imperialna sila v ameriki.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Napoleon Bonaparte je izhajal iz družine manjših plemenitišč na francoskem otoku Korziki, da bi postal vladar evropskega dela celine. Po porazu leta 1815 v bitki pri Waterloo (v zdaj Belgiji) je bil prisiljen v izgnanstvo na oddaljenem otoku Sv. Helena v Južnem Atlantiku, kjer je umrl leta 1821. Po porazu Ludvika XVI. leta 1804 se je Napoleon Bonaparte poimenoval za prvega ''razvetljenskega monarhista''. ZANIMIVOST: Napoleon je bil visok 168cm.
  • POKOL V BOSTONU

    POKOL V BOSTONU
    1 marca 1770 je angleška vojska ubila pet američanov, ki so vladi protestirali. Temu je sledil velik upor in osamosvojitev amerike 5 let kasneje.
  • BOSTONSKA ČAJANKA

    BOSTONSKA ČAJANKA
    Nezadovoljni z visokimi uvoznimi tarifami in britansko kolonialno vladavino, skupina ameriških kolonistov, zamaskiranih v Indijance, je leta 1773 v morje v Bostonskem pristanišču vrgel zaboje čaja z britanske ladje. Dogodek, ki se je kasneje imenoval "Bostonska čajanka", je zasenčila ameriško vojno za neodvisnost, ki se je začela leta 1775.
  • Period: to

    KLEMENS VON MATTERICH

    Clemens von Metternich se je rodil 15. maja 1773 v Coblenzu. Izhaja iz stare aristokratske družine, katere člani so imeli številne visoke pisarne v Svetem rimskem cesarstvu. Po študiju filozofije, prava in diplomacije je sledil očetu v diplomatsko kariero. Po napoleonovem padcu je kot zunanji minister uspostavil nov red.
  • PRVI KONTINENTALNI KONGRES

    PRVI KONTINENTALNI KONGRES
    Prvi kontinentalni kongres je bila konvencija delegatov dvanajstih britanskih severnoameriških kolonij, ki se je sestala leta 1774, na začetku ameriške revolucije. Kongres se je na kratko sestal, da bi razpravljali o možnostih, uprizorili gospodarski bojkot britanske trgovine, objavili seznam pravic in pritožb, ter prosili kralja Georgea, naj popravi te pritožbe.
  • VOJNA ZA NEODVISNOST

    VOJNA ZA NEODVISNOST
    Začela se je vojna za neodvisnost amerike. Na kontinentalnem kongresu se je odcepilo 13 kolonij Anglije.
  • DAN NEODVISNOSTI

    DAN NEODVISNOSTI
    Američani 4. julija praznujejo neodvisnost že skoraj 150 let, na ta dan pa obeležujejo razglasitev Deklaracije neodvisnosti, s katero so se leta 1776 osamosvojili od britanskega imperija.
  • Period: to

    JOŽEF II.

    Sin Marije Terezije, cesar Jožef II. vidi potrebo po reformah in navdušeno poseže po idejah razsvetljenstva. Brez velike slave in velikega spremstva potuje incognito po svojem velikem imperiju. Vidi kako ljudlje stradajo in trpijo zaradi dela. Nadaljuje reforme svoje matere.
  • PRVA USTAVA AMERIKE

    PRVA USTAVA AMERIKE
    Leta 1787 je bila sprejeta prva ameriška ustava, katera je ustanovila Združene države amerike katero je leta 1789 vladal George Washington.
  • PRAVICE ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA

    PRAVICE ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA
    Deklaracija o človekovih pravicah in o Državljanu je dokument odobren na začetku francoske revolucije, ki je vzpostavil obsežen seznam pravic za francoske državljane.
  • VOJNA NA BASTILIJO

    VOJNA NA BASTILIJO
    Bil je začetek in povod v francosko revolucijo. Napdena je bila ječa v Versailesu, ki je zaznamovala absolutizem Ludvika XIV.
    [https://www.youtube.com/watch?v=VURkO24npd8]
  • Period: to

    ZAČETEK FRANCOSKE REVOLUCIJE

    Francoska revolucija, ta veliki vihar idej, politike in nasilja, se je začela leta 1789, ko se je zbiranje Generalštaba spremenilo v razpustitev družbenega reda in ustanovitev novega predstavniškega telesa. Končala pa se je njena prva faza leta 1791, ko je bila sprejeta ustavna monarhija.
  • KONČANA PRVA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE

    KONČANA PRVA FAZA FRANCOSKE REVOLUCIJE
    Končala se je s ustavno monarhijo francijo.
  • USTAVNA MONARHIJA

    USTAVNA MONARHIJA
    Sprejeta je bila 3. septembra, katera načrtuje na ima vladar samo še šibko oblast nad državo in v kateri ima samo premožen državljan volilno pravico.
  • DRUGA FAZA

    DRUGA FAZA
    Na ustavno monarhijo, ustanovljeno po predpisih Ustave iz leta 1791, so vplivali notranji spori v korist revolucije in zunanje grožnje za ponovno vzpostavitev absolutne monarhije s strani Avstrije in Prusije. 20. septembra 1792 pa je bil ustanovljen nov parlament znan kot Nacionalna konvencija, ki je končala monarhijo in ustanovila Republiko.
  • NARODNI KONVENT

    NARODNI KONVENT
    Dan, ko je bila Francija razglašena za republiko. Imenovana je bila po Prusko-Avstrijski vojni v Valmyju.
  • Period: to

    KOALICIJSKA VOJNA

    Avstrija in Prusija sta pričeli vojno francoske vojne napovedi, ki se je začela v Belgiji. Vojna se je razširila.
    Zvezi proti francoskim revolucijonarjem so pristopile vse države razen Rusije in Turčije. Polk je v vojni sodeloval ob reki Renu in v Belgiji, kjer so čete trpele vsled raznih bolezni. Francozi so se hitro polastili Belgije in prodirali črez Ren. Končala se je s zmago francije v Italiji. Ko se Napoleon vrne v Pariz postane cesar po izvedbi Državnega urada.
  • Period: to

    TRETJA FAZA

    1. avgusta 1795 je bila sestavljena tretja ustava, ki je ustanovila Imenik, vrsto vlade, ki jo je sprejela Francoska prva republika, bolj zmerno in je za seboj pustila radikalno stališče Jakobincev. Vendar pa je Francija še vedno naletela na hudo gospodarsko krizo ter politično in socialno stabilnost. To je pripeljalo do oblikovanja druge evropske koalicije proti Franciji. V tem času se je general Napoleon Bonaparte vrnil iz Egipta po prejemu klica članov Imenika.
  • Period: to

    ČETRTA FAZA

    Ustanovljena je bila nova ustava, ki je zagotavljala volilno pravico vsem moškim nad 21 let. Avstriji se leta 1797 priključi Nizozemska in ozemle pri reki Ren. Ustanovi se kraljevin Italija.
  • NAPELON V AFRIKI (EGIPTU)

    NAPELON V AFRIKI (EGIPTU)
    Vojna v egiptu se mu ni obrestovala, namreč je bil poražen iz strani Britanskih sil.
  • KONEC FRANCOSKE REVOLUCIJE

    KONEC FRANCOSKE REVOLUCIJE
    Francija je dosegla konec vladavine ludvika XIV. leta 1799, ko je na oblast prišel Napoleon.
    [https://www.youtube.com/watch?v=JR6WrVBstpI]
  • CESAR FRANCIJE

    CESAR FRANCIJE
    Napoelon je bil imenovan, kot prvi francoski cesar, kateri je vladal približno deset let.
  • VOJNA PRI TRAFALGARJU

    VOJNA PRI TRAFALGARJU
    V pomorski bitki med napoleonskimi vojnami je britansko ladjevje pod poveljstvom admirala Nelsona premagalo francosko-špansko floto.
  • UKINITEV SVETEGA RIMSKEGA CESARSTVA

    UKINITEV SVETEGA RIMSKEGA CESARSTVA
    Razpuščeno je bilo leta 1806. Povezano pa je bilo v Rensko zvezo, ki je bilo Napeleonovo novo cesarstvo.
  • PORTUGALSKA IN ŠPANIJA

    PORTUGALSKA IN ŠPANIJA
    Ko je kraljeva družina v Madridu odhajala in razpustila svoje vloge je to vplivalo na nezadovoljstvo ljudstva. Posledično se je začela Vojna za neodvisnost, kjer sta bile poražene tako portugalska kot španija iz strani Napoleona.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    Ko je Napoleon že drugič premagal Avstrijo in ji odvzel del ozemlja, je tega vključil v posebno upravno enoto francoskega cesarstva - Ilirske Province. Glavno mesto je bilo v Ljubljani. V njih so živeli ljudje različnih narodnosti. Ta dogodek je bila prelomna točka slovenije, saj smo se zavedali da je lahko slovenščina uradni jezik, ter povišala zavest enakopravnosti.
  • NAPAD NA RUSIJO

    NAPAD NA RUSIJO
    Napoleonova bitka v Rusiji je zaznamovala veliko posledic, namreč je kljub zasedbi Moskve, Napoleon ostal skoraj brez vojske, katero je ogrozil nenaden požar v moskvi, kateri je prisilil umik Dranscoskih čet in začetek porazov Napoleona.
  • KONEC ILIRSKIH PROVINC

    KONEC ILIRSKIH PROVINC
    Leta 1813 Avstrij napade Ilirske province in zasede Zadar, ter Dubrovnik.
  • Period: to

    ILIRSKO KRALJESTVO

    Nastalo je iz Ilirskih Provinc, katere so bile dodeljene Avstriji na Dunajskem Kongresu. Ilirsko kraljestvo je potekalo od koroške do primorske in bilo ukinjeno leta 1849.
  • DUNAJSKI KONGRES

    DUNAJSKI KONGRES
    Predstavniki evropskih sil so se po porazu francoskega cesarja Napoleona sestali na kongresu na Dunaju (dunajski kongres), da bi uredili meje, zagotovili mir in medsebojno uredili zadeve. [https://www.youtube.com/watch?v=GMEEc1xCRP8]
  • ODSTOP NAPOLEONA BONAPARTA

    ODSTOP NAPOLEONA BONAPARTA
    Leta 1814 je bil Napoelon Bonaparte prisiljen v takojšni odstop po končani bitki pri Leipzigu. Poslan je bil na otok Elbo.
    [https://www.youtube.com/watch?v=tu_46GbegIE]
  • KONEC DUNAJSKEGA KONGRESA

    KONEC DUNAJSKEGA KONGRESA
    Kongres je bil končan leta 1815 pred zadnjim porazom Napoleona.
  • KONEC CESARJA NAPOLEONA

    KONEC CESARJA NAPOLEONA
    Leta 1815 Napoleon skrivnostno pobegne iz otoka Elba, ter se vrne v vojaško življenje. Njegova prva in edina bitka je bila pri kraju Waterloo, kjer spet doživi poraz ter izgnanstvo na otok Sv. Helene, kjer tudi umre.
    [https://www.youtube.com/watch?v=JIhucW3rsB8]
  • Period: to

    MATTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Matternich postane Habsburški kancler, namreč takratki cesar ni imel ambicij vladovanja v monarhiji. Državo je vodil do leta 1848, dokler ni bil žrtvovan ob začetku revolucije.
  • LJUBLJANSKI KONGRES

    LJUBLJANSKI KONGRES
    Kongres je spremenil Ljubljano in jo postavil na svetovni zemljevid pomembnih krajev. Udeleženci so spoznavali mesto, se zabavali in odkrivali okolico. Posebej zagnan je bil glavni gostitelj avstrijski cesar Franc I. Obiskal je veliko točk v mestu in okolici. Tako je Ljubljana zaživela.