-
Kranjska gramatika
Pojavila se je potreba po slovenskem pravopisu, slovnici in slovarju. Tega se je lotil Marko Pohlin. Ob pisanju je ugotovil, da je jezik tisti, ki povezuje slovensko govoreče Kranjce. -
Splošna šolska reforma
Že več let pred tem so na Dunaju zbirali predloge za šolsko reformo. Tako jo je prva uvedla Marija Terezija. Kasneje je Blaž Kumerdej postal šolski nadzornik, ki je tudi predlagal da se ustanovi javne šole, ki bi jih obiskovali vsi otroci, v maternem jeziku. -
Period: to
Avstrijsko kraljestvo
doba Avstrijskega kraljestva -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Obdobje njegovega vladanja imenujemo jožefinizem in je obdržal večino reform svoje matere Marije Terezije. -
Period: to
Avstrijsko cesarstvo
Po razpadu Ilirskih provinc, ozemlje pripada Avstrijskemu cesarstvu, ki so province uredili v administrativno enoto Kraljestvo Ilirija in je obstajala do leta 1849. Obdržali so reforme, ki niso ogrožale absolutističnega sistema. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province se začnejo z Napoleonovo zmago avstrijske vojske, ki ji sledi pogodba v Schönbrunu. Zavzemale so ozemlje južno od Save. Tam so zavladali Francozi, ki so posodobili zakonodajo, upravo in šolstvo. Bili so različni vzroki za ustanovitev kot so: povezovanje francoskega ozemlja v Italiji, Sredozemlju in Balkanu, olajšano trgovanje z Osmansko državo in kot del celinske zapore. Ilirske province se končajo s porazom Francozom v koalicijskih vojnah in Napoleonovim izgonom na Elbo. -
Period: to
Dunajski kongres
Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju. Predsedoval je Klemens Wenzl von Metternich, s katerim se tudi začne Metternichov absolutizem. Namen kongresa je bil začrtati nove meje v Evropi po vojaškem porazu Napoleonove Francije. -
Period: to
Metternichov absolutizem
V predmarčni dobi se začne narodno buditeljstvo po deželah. Položaj slovenščine se je po deželah razlikoval in avstrijska oblast je podpirala njeno rabo na Kranjskem in Štajerskem, ne pa na Koroškem. Razvijejo se tudi narodno buditeljski krogi. Najpomembnejši so Bleiweisov krog, Čop- Prešernov krog in Ilirsko gibanje. Prebivalci so se delili na deželno (kmečko preb.) in nacionalno (izobraženci, meščani) identiteto. -
Abecedna vojna
Začela se je s Kopitarjevo zamislijo o enotnem črkopisu za vse južne Slovane. Menil je, da bi vsak glas moral imeti svojo črko. Tako so ukinili bohoričico in nastala sta dva črkopisa: dajnčica in metelčica. Sledila je abecedna vojna, saj sta Dajnko in Metelko začela izdajati šolske in nabožne knjige v svojih črkopisih, kar je uspelo Prešernu in Čopu prepovedati. Čeh Kollar je ustvaril nov črkopis, ki ga je prevzel Ljudevit Gaj. Po njemu so uveljavili gajico, ki je nadomestila bohoričico. -
Začetek Kmetijskih in rokodelskih novic
Novice je izdala Kranjska kmetijska družba, ki je želela z njimi poučevati ljudi npr. o fiziokratskem kmetovanju in obrtnih veščinah. Bile so edini časopis v slovenskem jeziku in so širile uporabo slovenskega jezika ter nove pisave gajice. Njen glavni urednik je bil Janez Bleiweis. -
Revolucionarno leto v slovenskih deželah
Metternich odstopi. Uvedli so svobodo tiska in z njo možnost propagandne ideje o združitvi slovenskega narodnega ozemlja. Kaplan Matija Majar aprila cesarju napiše peticijo Kaj Slovenci terjamo? Zavzel se je za ustanovitev posebne samouprave Slovenije, ki bi imela svoj deželni zbor. Peticijo štejemo kot prvi slovenski narodni program. Pri tem sta mu pomagala Fran Miklošič in Jožef Muršec. Sprva so bili navdušeni le redki. Kasneje program Zedinjena Slovenija predstavita Vraz in Miklošič v Pragi. -
Period: to
Bachov absolutizem
Na slovenskem ozemlju se je okrepil državni nadzor: nadzor kulturnih prireditev, dogajanja v knjižnicah in gledališčih, uvedena cenzura tiska, konec političnih društev. Izhajali so le neoporečni časopisi Kmetijske in rokodelske novice in cerkveni časopisi. Z novo šolsko reformo so uvedli osemrazredne gimnazije, ki so se končale z maturo. V osnovnih šolah pa so morali imeti učbenike napisane v slovenskem knjižnem jeziku. Po konkordatu s Cerkvijo 1855 so nadzor nad šolami spet dobile župnije. -
Ustanovitev Mohorjeve družbe
Ustanovil jo je Anton Martin Slomšek v Celovcu. Ta je izdajala slovenske knjige, namenjene širšemu krogu bralcev. Slomškovo delovanje je bilo pomembno zaradi širjenja slovenstva in prestavitvijo sedeža lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor, s katero je postala Štajerska posebna cerkvena enota. -
Izid Kozlerjevega zemljevida
Peter Kozler izda prvi zemljevid slovenskih dežel in pokrajin, kjer naj bi živeli Slovenci. Ker je bil naslov napisan v slovenščini so ga avstrijske oblasti zaplenile že v tiskarni, Petru Kozlerju pa sodili zaradi veleizdaje. Kozler je bil oproščen, zemljevid pa ponovno izdan v dobi ustavnosti. -
Južna železnica do Trsta
Prvi fazi industrializacije je močno pripomogla izgradnja južne železnice, ki ni omogočala zgolj hitrega transporta surovin, ampak je spodbujala tudi ustanavljanje podjetij, ki so bila povezana z železniško mehanizacijo. Ob železniških progah so tekle tudi telegrafske zveze. Južna železnica pa je imela tudi negativne posledice kot so nazadovanje gospodarstva v mestih, ki jih je železnica zaobšla in pa na domače tržišče je prihajalo tuje blago, ki je predstavljalo konkurenco domačim obrtnikom. -
Period: to
Doba ustavnosti
Cesar odstavi Aleksandra Bacha in tako se konča absolutizem. Na Dunaju je spet začel zasedati državni zbor. Začel se je prehod v parlamentarizem in ustavnost, razglasili so tudi prve volitve v državni, deželni in občinski organ oblasti. Ukinili so cenzuro tiska in ponovno so bila dovoljena zborovanja. -
Prve volitve v deželne zbore
Slovenci na volitve niso bili pripravljeni. Glavne težave so bile da so bili volilni okraji večinoma poseljeni z nemškimi kandidati, uporabljali so kurijalni volilni sistem, neizdelan politični program in propaganda. Na volitvah so si nasproti stali narodnjaki in ustavoverci. -
Začetki čitalnic
Namen čitalnic je bil širiti slovenščino, zavoljo volilnega neuspeha. Čitalnice so imele najrazličnejše funkcije kot so predavalnice, koncertne in gledališke dvorane ter kavarne in gostilne. Nastajale so po trgih in mestih, večinoma na Notranjskem in Primorskem. Prva čitalnica je bila ustanovljena v Trstu. Njen pomen je začel upadati v koncu 19. stoletja, zaradi oblikovanja političnih strank. -
Ustanovitev telovadnega društva Sokol
Južni Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Nastalo je po zgledu prvega telovadnega društva Sokol v Pragi. Ideja društva ni temeljila le na druženje ob telovadbi, ampak so bili tudi teološko opredeljeni. Miselnost društva je temeljila miselnosti Narodno napredne stranke. -
Založba Slovenska matica
Prvi, ki je dal pobudo za društvo je bil Anton Martin Slomšek. Razglasitev začetka Slovenske matice so razglasili na besedi v ljubljanski čitalnici. -
Dramatično društvo v Ljubljani
Društvo si je prizadevalo za poklicno gledališče. Zamisli so se porodile, ko čitalnice niso bile več zmožne združevati toliko različnih interesov. Sedež so ustanovili v Ljubljani. Od leta 1892 je društvo delovalo v današnjih prostorih ljubljanske opere. -
Druge volitve v dežene zbore
Leta 1867 so potekale volitve v deželne zbore in slovenski narodi so se nanje pripravili s programom. Določili so kandidate za vsak volilni okraj. Ker kranjski deželni zbor ni podpiral dualizma, so ga avstrijske oblasti opustile. To privede do širjenja pravic med manj premožnimi, pravico do zborovanj in društev ter zakon o temeljnih pravicah državljanov. Tako se po volitvah politiki razdelijo na mladoslovence in staroslovence. -
Period: to
Avstro- Ogrska
doba Avsto- Ogrske in dualizma -
Period: to
Taborsko gibanje
Prvi tabor so organizirali v Ljutomeru. Namen taborov je bilo razširiti program Zedinjene Slovenije, kar so delali mladoslovenci. Na vsakem taboru se je zbralo med 5000 in 6000 ljudi, najštevilčnejši pa je bil v Vižmarjah na katerem je bilo okoli 30.000 ljudi. -
Kranjska industrijska družba
Začeli so se ukvarjati z združevanjem nekdanjih Zoisovih in Ruardovih obratov ter spremenili Jesenice v moderno industrijsko središče. -
Trboveljska premogokopna družba
TPD je v 13ih letih svojega delovanja pokupila rudnike v celotnem Zasavju, v Dolu in Ojstrem. Postali so eni izmed največjih monopolov. -
Zlom Dunajske borze
To je postala druga faza industrializacije. Povezana je bila z dograditvijo železniškega omrežja in elektrifikacije. Razvilo se je tudi telefonsko in cestno omrežje. V Sloveniji se je razvil tudi turizem, še posebej zdravilišča. Kasneje pa tudi obmorski turizem. -
Volitve v deželni zbor
Volitve so bile neposredne, kar bi moralo Slovencem prinesti uspeh. A zaradi delitve so slovenski narodi doživeli volilni neuspeh. Zaradi strahu pred nemškim vplivom so slovenski poslanci začeli sodelovati enotno, kar imenujemo obdobje slogaštva. Liberalci so začeli popuščati konzervativcem. To privede do konzervativno- klerikalne slovenske politike. Zdaj so želeli le skrbeti za katolištvo in uveljavitev slovenščine, ne pa Zedinjene Slovenije. Pravimo tudi, da so vodili drobtiničarsko politiko. -
Period: to
Taaffejeva vlada
Vlada je bila konzervativna in je dajala slovenskim ozemljem dovoljenje za uporabo slovenščine v šolah in uradih. V tem času je bila Kranjska priznana kot slovenska dežela. Po smrti Bleiweisa so se liberalci začeli deliti na elastike (prožnejša narodna politika, popuščanje konzervativcem) in radikale (odločna narodna politika, proti konzervativcem). -
Nastanek KNS (do 1905) ali SLS (od 1905)
-ustanovitev leta 1892
-program: konzervativizem, klerikalizem
-voditelji: Karel Kun, Ivan Šušteršič
->>Vse za vero, dom in cesarja!<<
-kmetje, katoliški meščani, izobraženci
-društvo Orel
-odnos do nacionalnega vprašanja: trializem -
Nastanek NNS
-ustanovitev 1894
-program: liberalizem
-voditelji: Ivan Tavčar, Ivan Hribar
->>Vse za domovino, omiko in svobodo!<<
-bogati meščani, izobraženci, veliki kmetje
-društvo Sokol
-odnos do nacionalnega vprašanja: neoslavizem -
Nastanek JSDS
-ustanovitev 1896
-program: zrušitev kapitalizma, boljši položaj kmetov
-voditelji: Etbin Kristan
->>Delu čast in oblast!<<
-delavci
-društvo Svoboda
-odnos do nacionalnega vprašanja: neoilirizem -
Tridnevna stavka
V Sloveniji sta se oblikovali dve različni gibanji: mezdno gibanje in stavke. Mezdno gibanje je bila vsaka oblika boja za izboljšanje plač mezde- delavcev. Do prve sv. vojne je bilo 29 pomembnejših stavk, med katerimi so bile najodmevnejše na območju Trsta npr. tridnevna stavka, ki so jo oblasti nasilno zadušile pri tem pa jih veliko ranili in nekatere tudi ubili. -
Soška fronta
Italija je napovedala vojno Avstro- Ogrski po podpisu tajnega londonskega sporazuma in tako se je odprla Soška fronta, v kateri so se borili tudi Slovenci. Italijanska fronta je obsegala tirolsko, koroško in soško fronto. Soška je potekala od Rombota, po reki Soči do Timave. Italijanska vojska je poskušala v 11 ofenzivah premagati avstro-ogrsko vojsko a brez večjega uspeha. Najbolj krvoločna je bila 11. soška bitka, ki je vzela 50.000 življenj in mnogo več ranjenih in pogrešanih mož. -
Čudež pri Kobaridu
Avstro- Ogrska je imela dosti pozicijskega bojevanja in je prosila nemško vojsko za pomoč. Ofenziva se je začela z obstreljevanje italijanskih položajev med Rombonom in Seli pri Volčah. Uporabljali so granate s fosgenom. Tako so onesposobili celo italijansko armado in ostalo vojsko prisilili k umiku. Boji so se končali konec oktobra istega leta in italijanski vojaki so se premaknili na reko Piavo, kjer je nastala nova frontna črta. -
Upori vojakov
Naveličanost zaradi večletnega bojevanje s številnimi žrtvami, pomanjkanje, lakota, stroge kazni so vodile v velike upore vojakov. Vsi upori pa so bili krvavo zatrti, vodje pa obsojene na smrt.