-
ODCEPITEV OD JUGOSLAVIJE
Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške od Jugoslavije, so začeli o odcepitvi razmišljati tudi v BIH, zato so pripravili referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za samostojnost. BIH je bila multietnična, poleg bošnjaškega prebivalstva je tam živelo tudi veliko Srbov in Hrvatov, ki pa se z razglasitvijo samostojnosti niso strinjali, zato so razglasili svoji državi: Republiko Srbsko in Hrvaško republiko Herceg-Bosno. BIH je svojo samostojnost od Jugoslavije razglasila 1. marca 1992. -
POVOD ZA VOJNO
Po predhodnem dogovoru se je JLA iz države umaknila bolj ali manj mirno, pri tem pa je večino težke oborožitve predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te so zato hitro prevzele območja z večinskim srbskim prebivalstvom nato pa so se usmerila še na območja z manjšinskim srbskim prebivalstvom. S tem so se začeli pojavljati prvi vojni zločini, ki so jih tekom vojne izvajale vse tri v vojno vpletene strani. -
POMANJKANJE V BOSNI
Leto 1992 je bilo za bošnjaško vojsko prelomno, vojska je bilo slabo opremljena in oborožena, poleg tega se je morala boriti na dveh frontah hkrati, proti vojski Republike Srbske in proti vojski Herceg-Bosne. Ker je bila država z vseh strani obkrožena s sovražnikom, jo je reševala le lastna industrija in kmetijstvo, ki pa nista morali slediti osnovnim potrebam prebivalstva in vojske, zato se je začelo pojavljati vsesplošno pomanjkanje in s tem lakota. -
SARAJEVO - razdeljeno mesto
Pomanjkanje se je še najbolj kazalo v Sarajevu, ki je od začetka vojne pa do leta 1995 postalo razdeljeno mesto. Večinski bošnjaški del mesta je bil obkoljen, medtem ko je manjši srbski del mesta bil povezan z ostalimi ozemlji pod kontrolo srbske vojske. Iz bošnjaškega dela mesta ali v mesto se je dalo priti le po dveh poteh: prek sarajevskega letališča, ki ga je nadzoroval UNPROFOR ali pa prek podzemnega rova pod letališčem. Obroča obeh delov mesta sta bila oblegana in obstreljevana. -
BOJI ZA MOSTAR
Najprej je Mostar obstreljevala JLA, po njenem umiku pa so položaje zasedli Hrvati. Da bi Bosna prekinila obleganje, je septembra sprožila Operacijo Neretva 93, ki pa je bila kmalu zatem prekinjena zaradi poročil o vojnih zločinih nad ujetniki in civilnim prebivalstvom. Da bi UNPROFOR zaščitil civilno prebivalstvo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 824 s katero je: Sarajevo, Goražde, Srebrenico, Tuzlo, Žepa in Bihać razglasil za varna območja pod nadzorom Združenih narodov. -
NAPREDOVANJE BOSNE
Sredi leta 1993 si je bošnjaška vojska že nekoliko opomogla od začetnega šoka, zato je počasi začela prehajati v ofenzivo. Leto so predvsem zaznamovali boji s Hrvati v osrednji Bosni in v Hercegovini. Izjemno odmevni so bili ulični boji za strateško pomembna mesta, kot so Vitez, Novi Travnik, Gornji Vakuf in Mostar. -
PREMIRJE S HRVAŠKO
Pomlad 1994 je za BIH prinesla veliko olajšanje, saj je bilo med Herceg-Bosno in muslimanskim delom BIH sklenjeno trajno premirje kateremu je nato sledilo vojaško zavezništvo s Hrvaško. Državi sta tako proti skupnemu sovražniku začeli izvajati usklajene vojaške operacije, ki so prinesle preobrat na bojišču. Preobrat v vojni je povzročila tudi granata, ki je 5. februarja 1994 na tržnici v Sarajevu ubila 68 in ranila 144 ljudi. Varnostni svet OZN je zahteval umik vsega težkega orožja okoli mesta. -
DAYTONSKI SPORAZUM - konec vojne
Julija 1995 je vojska Republike Srbske zasedla Srebrenico, ki je bila pod zaščito OZN. NATO je zato povečal število letalskih napadov na srbske položaje. Konec julija sta vojski hrvaške in BIH sprožili Operacijo Poletje 95, kateri je nato avgusta sledila še Operacija Nevihta, ki je predstavljala glavni preobrat v vojni, saj je bila vojska Srbske Krajine med spopadi poražena. Operaciji Nevihta je sledilo še več manjših spopadov, dokler ni bil 21. 11.1995 v Daytonu podpisan mirovni sporazum.
