P krizarji e1478941896928

Srednji vek

  • Period: 284 to 305

    Preganjanje kristjanov

    To je potekalo pod Dioklecijanom.
  • Period: 306 to 337

    Konstantin I. Veliki

    Prvi cesar, ki je sprejel krščanstvo. Leta 313 izdal Milanski edikt, s katerim je po vsem cesarstvu razglasil versko svobodo.
    Timetoast
  • Krščanstvo priznana vera
    313

    Krščanstvo priznana vera

    Z milanskim ediktom je krščanstvo priznana vera cesarstva.
  • Period: 379 to 395

    Teodozij I.

    Bil je imenovan za so-cesarja vzhodnega dela Rimskega cesarstva nato pa je Teodozij tudi vladal kot samostojni cesar.
  • Uradna vera cesarstva
    391

    Uradna vera cesarstva

    S Teodozijem I. krščanstvo postane uradna vera cesarstva.
  • Delitev Rimskega imperija na V in Z
    395

    Delitev Rimskega imperija na V in Z

    Cesar Teodozij razveli imperij na dva dela.
    Timetoast
  • Zahodni Goti zavzeli Rim
    410

    Zahodni Goti zavzeli Rim

    Ob Renu in Donavi so se oblikovale močne plemenske zveze in vse pogostejši so bili vojni pohodi proti Rimskemu cesarstvu, tako so Zahodni Goti zavzeli Rim.
  • Period: 433 to 493

    Odoaker

    Je bil germanski vojskovodja v rimski vojski, prvi kralj Italskega kraljestva.
  • Poraženje Hunskega poglavarja
    451

    Poraženje Hunskega poglavarja

    V bitki na Katalunskih poljih v okolici Pariza je Atila porazila združena rimska in germanska vojska.
  • Period: 454 to 526

    Teoderik Veliki

    Ta je leta 489 premagal Odoakra in se z Vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Ustanovil je Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni.
  • Vandali zavzeli Rim
    455

    Vandali zavzeli Rim

    Tako kot Zahodni Goti so tudi Vandali zavzeli Rim.
  • Propad zahodnega dela Rimskega imperija
    476

    Propad zahodnega dela Rimskega imperija

  • Odstavitev zadnjega zahodnorimskega cesarja
    476

    Odstavitev zadnjega zahodnorimskega cesarja

    Odoaker je po zavzetju Ravene odstavil cesarja Romula Avgustula.
  • Period: 476 to 1000

    Zgodnji srednji vek

    V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi intenzivno odvijalo preseljevanje ljudstev. Veliko večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani.
    Timetoast
  • Period: 480 to 511

    Kralj Klodvik

    Prihajal iz rodbine Merovingov. Bil je zelo pomemben kralj Frankovske države.
  • Period: 482 to 565

    Justinijan I.

    Je bil bizantinski cesar, Teodora je bila njegova žena. Po njegovem ukazu je nastala enotna zbirka rimskega prava Corpus juris civilis. Pri vladanju se je opiral na Cerkev, uradništvo in vojsko.
  • Period: 500 to 600

    Naseljevanje Slovanov

    Naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe se je začelo sredi 6. stoletja in zaključilo do 9. stoletja. Poznano nam je na podlagi pisnih poročil, jezikovnih raziskav in arheoloških najdb.
  • Ustanovitev samostana in benediktinskega redu
    529

    Ustanovitev samostana in benediktinskega redu

    Benedikt iz Nursije je ustanovil samostan Monte Cassino in benediktinski red, kateri je imel v zgodnjem srednjem veku pomembno vlogo pri širjenju krščanstva.
  • Naseljevanje Slovanov
    568

    Naseljevanje Slovanov

    Po preselitvi Langobardov v severno Italijo so se Slovani naselili v vzhodnoalpski prostor in prek Donave in Save vedno bolj ogrožali bizantinsko cesarstvo.
  • 568

    Naselitev Avarov ali Obrov

    Srednjeazijsko nomadsko ljudstvo je oblikovalo močno plemensko zvezo, po letu 568 so se tej naselili na območje Panonske nižine.
  • Period: 581 to 618

    Dinastija Sui

    Druga združitev Kitajske pod domačo dinastijo
  • Osvojitev Sirmiuma
    582

    Osvojitev Sirmiuma

    Avari so s pomočjo Slovanov osvojili Sirmium, nekdanjo prestolnico Ilirka.
  • Period: 618 to 907

    Dinastija Tang

    Utrditev posvetne oblasti in izpopolnitev tradicionalne državne ureditve. Kitajska je na kulturnem in gospodarskem področju postala vodilna sila v svetu.
  • Period: 623 to 626

    Poraz Avarov

    Slovani so pod vodstvom Sama porazili Avare.
  • Period: 623 to 743

    Slovani pred Karantanijo

    Na začetku naseljevanja je te vzel pod okrilje Samo in ustanovil prve slovanske državne tvorbe, po razpadu teh so na oblast prešli Avari dokler Slovani ne ustanovijo Karantanije.
  • Samova slovanska državna tvorba
    658

    Samova slovanska državna tvorba

    Samova državna tvorba je propadla in Avari so spet obnovili nadoblast nad večino slovanskega ozemlja v Srednji Evropi. Izjema so bili Valukovi Slovani. Zanje se je uveljavilo ime Karantanci.
  • Arabci (Mavri)
    711

    Arabci (Mavri)

    Večino ozemlja današnje Španije so zavzeli Arabci, ki so premagali Zahodne Gote in ustanovili državo s sedežem v Cordobi, Kordobski kalifat. Državi je zavladala dinastija Omijadov, ki je osvojila večino Pirenejskega Polotoka. Reka Ebro je predstavljala mejo med krščanskim in muslimanskom delom.
  • Poraz Arabcov
    732

    Poraz Arabcov

    Majordom Karel Martel je zajezil podeljevanje zemlje v dedno last ter uspešno organiziral vojsko, s katero je kasneje premagal Arabce v bitki pri Toursu in Poitiersu. S tem pa je preprečil širjenje arabske države čez Pireneje.
    Timetoast
  • Period: 743 to 828

    Samostojna država izgubljena

    Bavarci so si podredili Karantanijo, tako je ta prišla pod okrilje Frankov. Postali so kneževina, ki je obstajala za časa kneza.
  • Odstavitev zadnjega merovinškega kralja
    751

    Odstavitev zadnjega merovinškega kralja

    Pipin Mali, naslednik Karla Martelja je odstavil zadnjega merovinškega kralja in se s papeževo pomočjo oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva.
  • Kronanje Karla Velikega
    800

    Kronanje Karla Velikega

    Pri božični maši je papež Leon III. v Rimu okronal Karla Velikega za cesarja.
  • Aachenski mir
    812

    Aachenski mir

    V Carigradu so močno nasprotovali kronanju Karla Velikega za cesarja. Tako so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev, prav tako pa tudi spore na območju Italije, kjer sta njuni ozemlji mejili ena na drugo.
  • Period: 828 to 976

    Karantanija pod Frankovsko oblastjo

    Franki reorganizirali upravo Karantanije in kneze so zamenjali frankovski grofje, tej so jim vsilili frankovski fevdalni sistem, kulturo in gospodarstvo. Postali prvo pokristjanjeno ljudstvo. Leta 976 pa so jo ločili od Bavarske in preimenovali v vojvodino Koroško.
  • Period: 833 to 874

    Kocelj

    Je bil slovanski knez in grof v Spodnji Panoniji, sin slovanskega kneza Pribine in matere bavarskega rodu. V Blatenskem Kostelu je gostil Cirila in Metoda, nato je bil odstranjen iz oblasti.
  • Pogodba iz Verduna
    843

    Pogodba iz Verduna

    Ta je posledica nemirnega obdobja, s katero so si sinovi Ludvika Pobožnega dokončno razdelili državo na tri dele: Vzhodnofrankovsko in Zahodnofrankovsko kraljestvo ter osrednji del.
  • Knez Pribin
    847

    Knez Pribin

    Tega leta je bil povzdignjen v frankovskega grofa, med svojimi ljudmi pa je še naprej veljal za kneza.
  • Period: 907 to 960

    Razpad imperija

    Na severu se je zvrstilo 5 vojaških dinastij, jug pa je bil razdeljen na 10 držav. Rast trgovine in večja vloga mest.
  • Period: 1000 to 1200

    Visoki srednji vek

    Za to obdobje je znano hitro naraščanje prebivalstva v Evropi.
  • Shizma oz. veliki cerkveni razkol
    1054

    Shizma oz. veliki cerkveni razkol

    Medsebojna nesoglasja med carigrajskim patriarhom in papežem ter vedno večja nasprotja v teološkem smislu so privedla do shizme ali velikega cerkvenega razkola. Krščanstvo se je razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved.
    Timetoast
  • Period: 1075 to 1122

    Investiturni boj

    Cesarji so si podredili Cerkev in poskrbeli, da je imenovanje škofov potekalo le z njihovim privoljenjem. Temu so nasprotovali reformatorji znotraj Cerkve, da bi to mogel izvrševati le papež. Temu je kljub zahtevam Rima nasprotoval Henrik IV., kar je sprožilo spor. Naslednik Henrika IV. je dokončno razrešil spor s sklenitvijo Wormskega konkordata.
  • Period: 1200 to 1492

    Pozni srednji vek

    Začetek poznega veka zaznamuje Črna smrt, epidemija bubonske kuge. Pozni srednji vek je pa tudi obdobje gospodarske krize in vojaških spopadov.