Srednji vek

Preganjanje kristjanov

Period: 284 to 305

To je potekalo pod Dioklecijanom.

Konstantin I. Veliki

Period: 306 to 337

Prvi cesar, ki je sprejel krščanstvo. Leta 313 izdal Milanski edikt, s katerim je po vsem cesarstvu razglasil versko svobodo.
Timetoast

Krščanstvo priznana vera

313

Z milanskim ediktom je krščanstvo priznana vera cesarstva.

Teodozij I.

Period: 379 to 395

Bil je imenovan za so-cesarja vzhodnega dela Rimskega cesarstva nato pa je Teodozij tudi vladal kot samostojni cesar.

Uradna vera cesarstva

391

S Teodozijem I. krščanstvo postane uradna vera cesarstva.

Delitev Rimskega imperija na V in Z

395

Cesar Teodozij razveli imperij na dva dela.
Timetoast

Zahodni Goti zavzeli Rim

410

Ob Renu in Donavi so se oblikovale močne plemenske zveze in vse pogostejši so bili vojni pohodi proti Rimskemu cesarstvu, tako so Zahodni Goti zavzeli Rim.

Odoaker

Period: 433 to 493

Je bil germanski vojskovodja v rimski vojski, prvi kralj Italskega kraljestva.

Poraženje Hunskega poglavarja

451

V bitki na Katalunskih poljih v okolici Pariza je Atila porazila združena rimska in germanska vojska.

Teoderik Veliki

Period: 454 to 526

Ta je leta 489 premagal Odoakra in se z Vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Ustanovil je Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni.

Vandali zavzeli Rim

455

Tako kot Zahodni Goti so tudi Vandali zavzeli Rim.

Propad zahodnega dela Rimskega imperija

476

Timetoast

Odstavitev zadnjega zahodnorimskega cesarja

476

Odoaker je po zavzetju Ravene odstavil cesarja Romula Avgustula.

Zgodnji srednji vek

Period: 476 to 1000

V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi intenzivno odvijalo preseljevanje ljudstev. Veliko večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani.
Timetoast

Kralj Klodvik

Period: 480 to 511

Prihajal iz rodbine Merovingov. Bil je zelo pomemben kralj Frankovske države.

Justinijan I.

Period: 482 to 565

Je bil bizantinski cesar, Teodora je bila njegova žena. Po njegovem ukazu je nastala enotna zbirka rimskega prava Corpus juris civilis. Pri vladanju se je opiral na Cerkev, uradništvo in vojsko.

Naseljevanje Slovanov

Period: 500 to 600

Naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe se je začelo sredi 6. stoletja in zaključilo do 9. stoletja. Poznano nam je na podlagi pisnih poročil, jezikovnih raziskav in arheoloških najdb.

Ustanovitev samostana in benediktinskega redu

529

Benedikt iz Nursije je ustanovil samostan Monte Cassino in benediktinski red, kateri je imel v zgodnjem srednjem veku pomembno vlogo pri širjenju krščanstva.

Naseljevanje Slovanov

568

Po preselitvi Langobardov v severno Italijo so se Slovani naselili v vzhodnoalpski prostor in prek Donave in Save vedno bolj ogrožali bizantinsko cesarstvo.

Naselitev Avarov ali Obrov

568

Srednjeazijsko nomadsko ljudstvo je oblikovalo močno plemensko zvezo, po letu 568 so se tej naselili na območje Panonske nižine.

Dinastija Sui

Period: 581 to 618

Druga združitev Kitajske pod domačo dinastijo

Osvojitev Sirmiuma

582

Avari so s pomočjo Slovanov osvojili Sirmium, nekdanjo prestolnico Ilirka.

Dinastija Tang

Period: 618 to 907

Utrditev posvetne oblasti in izpopolnitev tradicionalne državne ureditve. Kitajska je na kulturnem in gospodarskem področju postala vodilna sila v svetu.

Poraz Avarov

Period: 623 to 626

Slovani so pod vodstvom Sama porazili Avare.

Slovani pred Karantanijo

Period: 623 to 743

Na začetku naseljevanja je te vzel pod okrilje Samo in ustanovil prve slovanske državne tvorbe, po razpadu teh so na oblast prešli Avari dokler Slovani ne ustanovijo Karantanije.

Samova slovanska državna tvorba

658

Samova državna tvorba je propadla in Avari so spet obnovili nadoblast nad večino slovanskega ozemlja v Srednji Evropi. Izjema so bili Valukovi Slovani. Zanje se je uveljavilo ime Karantanci.

Arabci (Mavri)

711

Večino ozemlja današnje Španije so zavzeli Arabci, ki so premagali Zahodne Gote in ustanovili državo s sedežem v Cordobi, Kordobski kalifat. Državi je zavladala dinastija Omijadov, ki je osvojila večino Pirenejskega Polotoka. Reka Ebro je predstavljala mejo med krščanskim in muslimanskom delom.

Poraz Arabcov

732

Majordom Karel Martel je zajezil podeljevanje zemlje v dedno last ter uspešno organiziral vojsko, s katero je kasneje premagal Arabce v bitki pri Toursu in Poitiersu. S tem pa je preprečil širjenje arabske države čez Pireneje.
Timetoast

Samostojna država izgubljena

Period: 743 to 828

Bavarci so si podredili Karantanijo, tako je ta prišla pod okrilje Frankov. Postali so kneževina, ki je obstajala za časa kneza.

Odstavitev zadnjega merovinškega kralja

751

Pipin Mali, naslednik Karla Martelja je odstavil zadnjega merovinškega kralja in se s papeževo pomočjo oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva.

Kronanje Karla Velikega

800

Pri božični maši je papež Leon III. v Rimu okronal Karla Velikega za cesarja.

Aachenski mir

812

V Carigradu so močno nasprotovali kronanju Karla Velikega za cesarja. Tako so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev, prav tako pa tudi spore na območju Italije, kjer sta njuni ozemlji mejili ena na drugo.

Karantanija pod Frankovsko oblastjo

Period: 828 to 976

Franki reorganizirali upravo Karantanije in kneze so zamenjali frankovski grofje, tej so jim vsilili frankovski fevdalni sistem, kulturo in gospodarstvo. Postali prvo pokristjanjeno ljudstvo. Leta 976 pa so jo ločili od Bavarske in preimenovali v vojvodino Koroško.

Kocelj

Period: 833 to 874

Je bil slovanski knez in grof v Spodnji Panoniji, sin slovanskega kneza Pribine in matere bavarskega rodu. V Blatenskem Kostelu je gostil Cirila in Metoda, nato je bil odstranjen iz oblasti.

Pogodba iz Verduna

843

Ta je posledica nemirnega obdobja, s katero so si sinovi Ludvika Pobožnega dokončno razdelili državo na tri dele: Vzhodnofrankovsko in Zahodnofrankovsko kraljestvo ter osrednji del.

Knez Pribin

847

Tega leta je bil povzdignjen v frankovskega grofa, med svojimi ljudmi pa je še naprej veljal za kneza.

Razpad imperija

Period: 907 to 960

Na severu se je zvrstilo 5 vojaških dinastij, jug pa je bil razdeljen na 10 držav. Rast trgovine in večja vloga mest.

Visoki srednji vek

Period: 1000 to 1200

Za to obdobje je znano hitro naraščanje prebivalstva v Evropi.

Shizma oz. veliki cerkveni razkol

1054

Medsebojna nesoglasja med carigrajskim patriarhom in papežem ter vedno večja nasprotja v teološkem smislu so privedla do shizme ali velikega cerkvenega razkola. Krščanstvo se je razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved.
Timetoast

Investiturni boj

Period: 1075 to 1122

Cesarji so si podredili Cerkev in poskrbeli, da je imenovanje škofov potekalo le z njihovim privoljenjem. Temu so nasprotovali reformatorji znotraj Cerkve, da bi to mogel izvrševati le papež. Temu je kljub zahtevam Rima nasprotoval Henrik IV., kar je sprožilo spor. Naslednik Henrika IV. je dokončno razrešil spor s sklenitvijo Wormskega konkordata.

Pozni srednji vek

Period: 1200 to 1492

Začetek poznega veka zaznamuje Črna smrt, epidemija bubonske kuge. Pozni srednji vek je pa tudi obdobje gospodarske krize in vojaških spopadov.