Srednji vek

By nika.longar
  • Period: 284 to 305

    Dioklecijan

    Dioklecijan je rimski cesar, ki je vladal med letoma 285 in 305. Pridružil se je rimski vojski, se povzpel do poveljnika rimske garde, leta 284 pa ga je vojska v Nikomediji razglasila za cesarja. Lahko torej rečemo, da je oblast prevzel z vojaškim uradom. Bil je eden najpomembnejših rimskih cesarjev, ki se je rodil v revni družini v Dalmaciji.
    ZANIMIVOST:
    - V mestu Split so med letoma 295 in 305 postavili Deoklicijanovo palači, ki stoji še danes in privablja množične turiste.
  • Period: 306 to 337

    Konstantin I. Veliki

    Konstantin I. Veliki je znan predvsem po tem, da je bil prvi, ki je sprejel krščanstvo. V zgodovini je izvedel več reform. Prav tako je tudi staro grško kolonijo Bizanc pretvoril v novo administrativno središče Rimskega cesarstva, Novi Rim in kasneje tudi Konstantinopel, ki je bil več kot tisoč let prestolnica Bizantinskega cesarstva.
    https://www.youtube.com/watch?v=dNTzqoAe5Ko&t=38s
  • 313

    Bazilika svetega Janeza v Lateranu

    Je rimska stolnica, znana tudi kot tudi Papeška nadškofija svetega Janeza. Uvrščena je med najstarejše in najvišje uvrščene papeške bazilike, znana tudi z edinstvenim imenom Nadbazilika.
    ZANIMIVOSTI:
    - Obstaja praznik posvečen stolnici (Posvetitev lateranske bazilike)
    - Lateran velja za sedež rimskega škofa-papeža še dandanes
    https://www.youtube.com/watch?v=Af2L72BRJ0I&t=9s
  • Period: 379 to 395

    Teodozij I.

    Teodozij je bil sin grofa Teodozija in Termantije. Lahko ga štejemo za zadnjega vladarja združenega Rimskega imperija, ker po delitvi njegovih dedičev imperiju ni več vladal noben vladar. Od leta 379 pa do 392 je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, od leta 392 pa do njegovega zadnjega leta vladanja 392 pa je bil cesar celotnega cesartstva.
  • 391

    Krščanstvo-državna vera

    Leto 391 je močno zaznamovano predvsem za krščanstvo. cesar Teodozij izda zakon s katerim krščanstvo postane državna vera.
  • 395

    Razdelitev cesarstva na dva dela

    Leta 395 se je rimsko cesarstvo pod vodstvom Teodezija I. razdelilo na dvs dela. Na Zahodno rimsko cesarstvo (središče v Rimu in kasneje v Konstantinoplu) in Vzhodnorimsko cesarstvo (središče v Konstantinoplu). Razlike med njima pa so se skozi leta stoletja poglabljale.
    VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=YU_Hg8UNgaU
  • 410

    Zahodni Goti

    Zahodni Goti so leta 410 za kratek čas zavzeli in oplenili mesto Rim ter ga izropali. V Rim so vdrli skozi Salarijska vrata.
  • Period: 433 to 493

    Vojskovodja Odoaker

    Odoaker je bil germanski vojskovodja v rimski vojski ter prvi kralj Italskega kraljestva. Za vladarja je bil oklican od vojske, v kateri so sčasoma Germani zavzeli zelo pomembno mesto v zahodnem delu rimskega cesarstva.
  • 451

    Poraz Hunskega poglavarja Atila

    Atila si je podredil germanska ljudstva v osrednjem Podonavju ter imel središče države v Panonski nižini. Leta 451 pa ga je v bitki na Katalunskih poljih v okolici Pariza porazila združena rimska in germanska vojska.
  • Period: 454 to 526

    Teoderik Veliki

    Teoderilk Veliki je leta 489 premagal Odoakra in se z Vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Ustanovil je Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni.
    ZANIMIVOSTI:
    -Njegovo gotsko ime pomeni ljudski kralj ali vladar ljudstva.
    -Pokopali so ga v Raveni in njegove kosti raztresli in mavzolej pretvorili v cerkev. Danes je Teoderikov mavzolej eden najlepših spomenikov v Raveni.
  • 455

    Vandali

    Bili so vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo iz ozemlja današnje Poljske. Zavzeli in oplenili so Rim leta 455, za Zahodnimi Goti.
  • 476

    Obnovljeno cesarstvo na zahodu

    S kronanjem v Rimu Karla Velikega za cesarja je bilo leta 476 obnovljeno cesarstvo na zahodu.
  • Period: 476 to 1000

    Zgodnji srednji vek

    Zgodnji srednji vek jezaznamovan z množičnim preseljevanjem ljudstev in z razpadom antike. Rimski imperij je v petem stoletju mešanica večihkultur ter močno prepleten s krščanstvom, ki je bil že nekaj stoletij pred razpadom zahodne polovice ogrožen zaradi vpadov barbarskih ljudstev.
    ZANIMIVOSTI:
    - Najden najtežji zaklad iz Cuerdala (Anglija), zakopan okoli leta 905, tehta 40 kg in vsebuje več kot 8500 srebrnih kosov.
    - Na slovenskih najdiščih je bilo najdenih 28 železnih brzd.
  • Period: 480 to 511

    Kralj Klodvik

    Kralj Klodvik je izhajal iz rodbine Merovingov. Zedinil je Franke, kateri so se konec 5. stoletja med vsemi germanskini ljudstvi na ozemlju nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva najbolj povzpeli. Iz Galije je izgnal tudi zadnjega rimskega namestnika in z vojnami razširil meje svoje države. Konec stoletja pa je sprejel tudi krščanstvo
    ZANIMIVOSTI:
    - Mesto Klodvikovega krsta (Reims) je postalo tradicionalni kraj kronanja francoskih kraljev.
  • Period: 482 to 565

    Justinijan I.

    Justinijan je imenovan tudi kot Veliki, vzhodnorimski cesar. Vladal je Bizancu, kjer je tudi doživel svoje zlato obdobje. Kot cesar je imel najvišji oblast na vseh državnih področjih: upravnem, zakonodajnem, sodnem, vojaškem in zunanjepolitičnem. Bil je sposoben vladar in si zaradi tega prislužil naziv Veliki.
  • Period: 500 to 600

    Slovani

    Germani so se večinoma ustalili v 6. in 7. stoletju. Takrat so se proti vzhodu začeli preseljevati Slovani. Slovani so se naseljevali v več smereh in se naselili na območje Srednje in Vzhodne Evrope ter Balkanskega polotoka. Po preselitvi Langobardov v severno Italijo leta 568 so se naselili v vzhodnoalpski prostor in prek Donave in Save vedno pogosteje ogrožali Bizantinsko cesarstvo.
  • 529

    Monte Cassino

    Nastajale so prve redovniške skupnosti. Tako je Benedikt iz Nursije leta 520 ustanovil samostan Monte Cassino in benediktinski red (v zgpdnjem srednjem veku je imel pomembno vlogo pri širjenju krščanstva). Ora et labora pa je bilo v samostanu načelo menihov.
  • 568

    Naselite Slovanov v vzhodnoalpski prostor

    Slovani so se naseljevali v več smereh (Srednja in Vzhodna Evropa ter Balkanski polotok. Leta 568 so s naselili v vzhodnoalpski prostor, po preselitvi Langobardov ter prek Donave in Save vedno pogosteje ogrožali Bizantinsko cesarsrstvo.
  • 568

    Odhod Langobardov v Italijo

    Leta 568, ko so se Lngobardi odselili v Italijo. Po odhodu so se na prostor nekdanjih provinc Norik in Panonija naselili Slovani.
  • Period: 581 to 618

    Dinastija Sui

    Druga združitev Kitajske pod domačo dinastijo.
  • 582

    Osvojitev Sirmiuma

    Leta 582 so Avari s pomočjo Slovanov osvojili Sirmium (današnjo Sremsko Mitrovico), nekdanjo prestolnico Ilirika.
  • Period: 618 to 907

    Dinastija Tang

    Utrditev posvetne oblasti in izpopolnitev tradicionalne državne ureditve. Kitajska je na kulturnem in gospodarskem področju postala vodilna sila v svetu.
  • Period: 623 to 626

    Slovanski upor proti Avarom

    Leta 623 so se Alpski Slovani pridružili uspešnemu slovanskemu uporu pod Samovim vodstvom proti Avarom, ki naj bi se začel na ozemlju današnje Češke. Samo, ki naj bi bil verjetno trgovec frankovskega izvora, je izkoristil neuspešno avarsko obleganje Carigrada leta 626 in postal voditelj prve znane slovanske državne tvorbe.
  • Period: 623 to 743

    Slovani in Avari

    Leta 623 so se Alpski Slovani prodružili usepšnemu slovanskemu uporu pod Samovim nadzorom proti Avarom, kjer je Samo izkoristil neuspešno avarsko obleganje in postal voditelj prve znane slovanske drzavne tvorbe. Vanjo so bili vključeni zudi Slovani koroškega prostora. Po letu 658 je Samova tvorba propadla in Avari so obnovili nasoblast. Po koncu avarske oblasti se je na koroškem prostoru oblikovala Karantanija, ki jo je vodil knez Krnskega gradu in mu je uspelo ohranjati samostojnost do 743.
  • 658

    Propad Samove državne tvorbe

    Leta 658 oz. po tem letu je Samova državna tvorba propadla in Avari so spet obnovili nadoblast nad večino slovanskega ozemlja v Srednji Evropi. Izjema so bili se Valukovi Slovani. Zanje se je uveljavilo ime Karantanci.
  • 711

    Arabci (ozemlje)

    Leta 711 so večino ozemlja današnje Španije zavzeli Arabci, imenovani tudi Mavri, kateri so premagali Zahodne Gote in ustanovili državo s sedežem v Cordobi, Kordobski kalifat. Državi je takrat zavladala dinastija Omajidov, ki pa je osvojila večino Pirenejskega polotoka.
  • 732

    Bitka pri Toursu in Poitiersu

    Karel Veliki je zajezil podeljevanje zemlje v dedno last ter uspešno reorganiziral vojsko in premagal Arabce v bitki pri Toursu in Poitiersu.
  • Period: 743 to 828

    Karantanci so izgubili samostojnost in državnost

    Zaradi povečane avarske nevarnosti so okoli leta 743 Karantanci po vodstvom kneza Boruta za vojaško pomoč zaprosili Frankom, podrejene Bavarce. Skupaj so premagali Avarce, vendar so imeli Bavarci za Karantance usodne posledice. Priznati so morali nadoblast Bavarcev in s tem frankovskih kraljev. Karantanija je tako postala od Frankov odvisna kneževina. Karantanska kneževina je obstajala do leta 828.
  • 751

    Nov kralj Frankovskega kraljestva

    Naslednik Karla Martela Pipin Mali je odstavil zadnjega merovinškega kralja in se s papeževo pomočjo leta 751 oklical za novega kralja Frankovskega kraljestva. Za protiuslugo papeža pa mu je Pipin Mali podaril del italijanskega ozemlja, osvojenega v vojni z Langobardi.
  • 800

    Kronanje Karla Velikega za cesarja

    Papež Leon III. je v mestu Rim, pri božični maši leta 800 okronal Karla Velikega za cesarja.
  • 812

    Mir v Aachnu

    Leta 812 so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev in tako tudi ozemeljske spore na območju Italije, kjer sta njuni ozemlji mejili celo ena na drugo.
  • Period: 828 to 976

    Frankovski grofje in vojvodina Koroška

    Ko je bil odstavljen zadnji karantanski knez, je na tem tem ozemlju začel vodit oblast frankovski grof (določen po izbiri frankovskega kralja). Frankovski grofje so po večinskem deležu izjalai iz bavarskega rodu. Leta 976 pa je cesar Oton II. ločil Karantanijonod Bavarske in jo poimenoval vojvodina Koroška.
  • Period: 833 to 874

    Kocelj

    Kocelj ej bil slovanski knez in grof v Spodnji Panoniji, sin slovanskega kneza Pribine in matere bavarskega rodu. V Blatenskem Kostelu je gostil Cirila in Metoda. Po letu 874 pa je bil odmaknjen z oblasti, na katero je prišel leta 833
  • 843

    Pogodba iz Verduna

    Pogodba iz Verduna je posledica nemirnega obdobja, s katero so si sinovi Ludvika Pobožnega dokončno razdelili državo na tri dele:
    -Vzhodnofrankovsko kraljestvo (Ludvik Nemški),
    -Zahodnafrankovsko kraljestvo (Karel Plešasti),
    -osrednji del (Lotar I.).
  • 847

    Knez Pribina

    Knez Pribin je v imenu vzhodnofrankovskega kraljestva upravljal Spodnjo Panonijo. Izviral je iz Nitre (današnja Slovaška): Leta 847 je bil povzdignjen v frankovskega grofa, med svojimi ljudmi pa je še naprej veljal za kneza.
  • Period: 907 to 960

    Razpad imperija

    Na severu se je zvrstilo pet vojaških dinastij, jug pa je bil razdeljen na 20 držav. Rast trgovine in večja vloga mesta.
  • Period: 1000 to 1200

    Visoki srednji vek

    Visoki srednji vek je obdobje evropske zgodovine. Zaznamovano je predvsem s hitrim naraščanjem prebivalstva Evrope, kar je prineslo velike družbene in politične spremembe v primerjavi s prejšnjo dobo.
    VIDEO (vključuje še pozni srednji vek):https://www.nms.si/si/izobrazevanje/ucitelji/srednji-vek/visoki-srednji-vek
  • 1054

    Cerkveni razkol

    Medsebojna nesoglasja med Carigrajskim patriarhom in papežem ter vedno večja nasprotja v teološkem smislu so leta 1054 privedla do shizme ali velikega cerkvenega razkola. Takrat se je krščanstvo razdelilo na pravoslavno in katoliško veroizpoved.
    VIDEO (pripet na dnu članka):https://sl.ndu.ac/great-schism-1054
  • Period: 1075 to 1122

    Investiturni boj

    Investiturni boj je prinesel zmagoslavje papežu. Temeljilo je na nasprotju med cesarji in papeži. Cesarji so si od 10. stoletja dalje popolnoma podredili Cerkev na svojem ozemlju in z laično investituro dosegli, da je imenovanje škofov potekalo le z njihovim privoljenjem (reformatorji znotraj cerkve, pa so menili, da lahko umeščanje škofov in nadškofov na cerkvene položaje opravlja le papež). Do vsega tega pa je prišlo s kronanjem za cesarja Otona I. iz saške dinastije.
  • Period: 1200 to 1492

    Pozni srednji vek

    Pozni srednji vek se velikokrat označuje kot mračno obdobje srednjega veka. Po celi Evropi, Sredozemlju in celo na območju Rusije in Afrike j začela razsajati kuga, imenovana tudi črna smrt. Za to obdobje je tudi zelo značilna stoletna vojna med Anglijo in Francijo.