Srednji vek

Dioklecijan

Period: 284 to 305

Vzpostavi red in učinkovito oblast v rimskem cesarstvu.

Obdobje vladanja Konstantina 1. Velikega

Period: 306 to 337

Prvi cesar, ki je sprejel krščanstvo. Izda Milanski edikt.
Timetoast

Sprejetje krščanske vere

313

Cesarja Konstantin in Licinij, sovladarja Rimskega cesarstva izdata Milanski edikt (izenači kristjane v Rimskem cesarstvu z drugimi verstvi, kar je zanje pomenilo svobodno verovanje in prekinitev preganjanja) o verski svobodi.

Obdobje vladanja Teodozija 1. Velikega

Period: 379 to 395

Pod njegovo oblastjo je krščanstvo postalo državna vera.

Napad na vse "poganske templje"

391

Cesar Teodozij 1. v Aleksandriji uniči vse poganske templje, med njimi tudi Muzej in Serapej.

Razdelitev Rimskega imperija

395

-Zahodno rimsko cesarstvo s središčem v Rimu
-Vzhodno rimsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu

Zahodni Goti napadejo Rim

410

Goti zavzamejo in oplenijo Rim

Odoaker

Period: 433 to 493

Germani sčasoma zavzemajo zahodni del rimskega cesarstva in s tem tudi okličejo Odoakra za vladarja.

Bitka na Katalunskih poljih

451

Hunski poglavar Atila podredi germanska ljudstva v osrednjem Podonavju. V bitki v okolici Pariza, ga porazi združena rimska in germanska vojska.

Teoderik Veliki

Period: 454 to 526

Premaga Odoakra in se z V Goti naseli na ozemlje Italije. Ustanovi Vzhodnogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni

Ponovni napad na Rim

455

Rim napadejo Vandali iz območja današnje Tunizije.

Propad Z dela Rimskega imperija

476

Ko so Germani prevzeli Ravene (prestolnico Z rimskega cesarstva od leta 402) leta 476 odstavijo cesarja Romula Avgusta.
Timetoast

Zgodnji srednji vek

Period: 476 to 1000

Timetoast

Kralj Klodvik

Period: 480 to 511

Kralj Klodvik iz rodbine Merovingov je Franke zedinil. Izgnal je zadnjega rimskega namestnika in z vojnami razširil meje svoje države. Sprejel je tudi krščanstvo in se dal krstiti. Njegova žena Klotilda je zavetnica žensk.

Justinijan 1.

Period: 482 to 565

Justinijan 1. je bil bizantinski cesar. Po njegovih zahtevah je nastala enotna zbirka rimskega prava Corpus juris civilis. Pri vladanju se je upiral na Cerkev, uradništvo in vojsko.
Timetoast

Naseljevanje Slovanov na območje današnje Slovenije

Period: 500 to 600

V 5 in 6 stoletju so na slovenski prostor prišla germanska ljudstva in uničila rimsko upravno ureditev.

Začetek prvih rodovniških skupnosti

529

Benedik iz Nursije ustanovi samostan Monte Cassino in benediktinski red (širitev krščanstva). Bombe so leta 1944 uničile večina umetniških zbirk.

Preselitev Langobardov

568

Langobardi so se preselili v severno Italijo in naselili
vzhodnoalpski prostor, prek Donave in Save.

Naselitev Avarov ali Obrov

568

Srednjeazijsko nomadko ljudstvo je oblikovalo močno plemensko zvezo, po letu 568 so se tej naselili na območje Panonske nižine.

Dinastija Sui

Period: 581 to 618

V času le te se je severno od Kitajskega zidu ustanovile vojaške kolonije. Uvedejo stroge uradniške izpite za mladeniče preprostega rodu.

Osvojitev Sirmiuma

582

Avari s pomočjo Slovanov osvojijo Sirmium, nekdanjo prestolnico Ilirika.

Dinastija Tang

Period: 618 to 907

Utrditev posvetne oblasti in izpopolnitev tradicionalne državne ureditve. Uporaba papirja, porcelana, vodnega mlina... v 9.stoletju. Kitajska oblast prepove vsa tuja verovanja.
Timetoast

Slovani se uprejo Avarom

Period: 623 to 626

Slovani so že ob naselitvi v Vzhodne Alpe bili podrejeni Avarom. Leta 623 so se pod vodstvom Sama uprli in jih napadli. Slovani so bili pri tem bolj uspešni in Samo je pri tem leta 626 postal voditelj prve znane slovanske državne tvorbe.

Karantanija

Period: 623 to 743

Po zmagi Slovanov proti Avarom leta 626, so Avari spet prišli na oblast. Izjema so bili Valukovi Slovani, znani tudi pod imenom Karantanci. Vodil jih je knez s Krnskega grada, do leta 743. Jedro Karantanije je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom.

Propad Samove plemenske zveze

658

Samova plemenska zveza propade in s tem oblast ponovno prevzamejo Avari.

Prihod Arabcev v Evropo

711

Zavzemejo večina ozemlja današnje Španije in ustanovijo državo s sedežem v Cordobi.

Bitki pri Toursu in Poitiersu

732

Karel Martel premaga Arabce in s tem prepreči širjenje arabske države čez Pireneje.

Karel Veliki

Period: 742 to 814

Karantanci izgubijo samostojnost

Period: 743 to 828

Karantanci so zaradi avarske nevarnosti leta 743 zaprosili Franke za njihovo pomoč. Kljub zmagi nad Avari so morali priznati nadoblast Frankov. Karantanske naslednike so odpeljali na Bavarsko in jih vzgojili v krščanski veri. Karantanija je obstajala do leta 828, ko so Franki postavili na knežje mesto frankovskega grofa.

Pipin Mali

751

Odstrani zadnjega merovinškega kralja in se s papeževo pomočjo okliče za novega kralja Frankovskega kraljestva.

Kronanje Karla Velikega za cesarja

800

Mir v Aachnu

812

Zaradi nasprotovanja v Carigradu so z mirom v Aachnu razrešili vprašanje dveh cesarjev in spore na območju Italije. Italijo so razdelili na bizantinski in frankovski del.

Karantanci pod Frankovsko oblastjo

Period: 828 to 976

Od leta 828 postala grofija. A je leta 976 cesar Oton 2. ločil Karantanijo od Bavarske z njo povezal mejne grofije in jo povzdignil Koroško.

Kocelj

Period: 833 to 874

Kocelj je bil slovanski knez in grof v Spodnji Panoniji, a ni nadaljeval Frankom naklonjene politike kot njegov oče. Pridružil se je Moravanom in uspešno premagal Franke ter zavladal kot samostojni knez. Leta 874 je s Franki sklenil premirje, s tem pa je izgubil svojo oblast.

Pogodba iz Verduna

843

Po razpadu frankovske države si sinovi Ludvika Pobožnega razdelijo državo na 3 dele:
-Vzhodnofrankovsko kraljestvo z Ludvikom Nemškim
-Zahodnofrankovsko kraljestvo s Karlom Plešastim
-osrednji del z Lotarjem 1.

Frankovski knez Pribin povzdignjen v grofa po zmagi Frankov nad Avari

847

Konec 8. stoletja so Franki premagali Avare. Spodnjo Panonijo je upravljal knez Pribin. Tako je bil leta 847 povzdignjen za frankovskega grofa, med svojimi ljudmi pa je veljal za kneza.

Razpad Kitajskega imperija

Period: 907 to 960

Na severu je bilo zvrščeni 5 vojaških dinastij, jug razdelijo na 10 držav. Rast trgovine in večja vloga mest.

Visoki srednji vek

Period: 1000 to 1200

Shizma ali veliki cerkveni razkol

1054

Nesoglasja med carigrajskimi patriarhi in papeži so privedla do razkola Krščanstva na pravoslavno in katoliško veroizpoved.

Investiturni boj

Period: 1075 to 1122

Spor govori o pravici umeščanja škofov s strani papeža ali cesarja. Leta 1122 je bil sklenjen Wormski konkordat, s katerim so uredili medsebojne odnose med Cerkvijo in vladarjem. Kralj se odpove umeščanju škofov na njihove cerkvene položaje, ohrani pa njihovo umeščanje na državna posestva. Cerkev postane neodvisna od posvetne oblasti.

Pozni srednji vek

Period: 1200 to 1492