-
Kranjska gramatika
Kranjska gramatika je slovenska gramatika, ki jo je leta 1913 napisal jezikoslovec Marko Pohlin. Osredotoča se na kranjsko narečje in njegove značilnosti ter primerjave z drugimi slovenskimi narečji. Je pomemben prispevek k slovenskemu jezikoslovju. -
Period: to
Ilirske province
Po mirovni pogodbi v Schonbrunu so Francozi pridobili slovensko ozemlje južno od Save. S tem so želeli doseči ločitev Avstrijskega cesarstva od morja ter okrepiti povezavo sredozemsko-francoskih ozemelj v Istri in Dalmaciji ter ozemeljsko povezavo s Turčijo, ki je bila pomembna za trgovanje. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc kot državne tvorbe so si zagotovili boljše nadzorovanje nad temi območji ter izboljšali njihovo gospodarsko in politično povezanost z matično Francijo. -
Period: to
Kraljestvo Ilirija
Po razpadu Ilirskih provinc se je ozemlje vrnilo pod nadzor Avstrijskega cesarstva, ki je vzpostavilo novo administrativno enoto, imenovano Kraljestvo Ilirija. Avstrijske oblasti so ohranile le tiste francoske reforme, ki niso ogrožale avstrijskega absolutizma, kot so bile reforme na Češkem in uvedba patrimonialnega sodstva, medtem ko so takoj odpravile tiste, ki so ogrožale fevdalni sistem. To je povzročilo, da so kmetje morali plačati svoje zaostale obveznosti. -
Period: to
Prva faza industrializacije na Slovenskem
Prva faza industrializacije na Slovenskem se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je temeljila na razvoju tekstilne in železniške industrije ter kemične industrije v Mariboru. V tej fazi so se pojavili tudi prvi industrijski veljaki, kot sta Ivan Hribar in Josip Kumerdej. -
Period: to
Kranjska Č'belica
Kranjska Č'belica, glavno glasilo Čop-Prešernovega kroga, je bil almanah pesmi romantičnega obdobja, ki je med izobraženci širil slovenščino in gajico, v kateri je bil napisan (razen prvega zvezka, ki je bil napisan v bohoričici). V tej publikaciji so predvsem France Prešeren, Matija Čop in Andrej Smole pisali, urejal pa jo je Miha Kastelic. Kranjska Č'belica je bila pomembna pri širjenju slovenskega jezika in literature ter uveljavitvi gajice kot standardnega slovenskega pravopisa. -
Period: to
Abecedna vojna
Jernej Kopitar zagovarjal enoten črkopis za južnoslovanske narode. Bohoričica je bila zastarela, zato sta se pojavili metelčica in dajnčica. Sledila je abecedna vojna, ki jo je zaključil kompromis. Matija Čop in France Prešeren sta dosegla, da so prepovedali oba črkopisa. Uveljavila se je gajica, ki jo je priredil Ljudevit Gaj in postala standardni črkopis slovenskega jezika. -
Period: to
Kmetijske in rokodelske novice
Bil je časopis v gajici, ki je izobraževal o novih kmetijskih in obrtniških tehnikah. V času po marčni revoluciji je bil edini dovoljeni, saj ga je oblast videla kot kmečko glasilo, ne kot narodnobudilno sredstvo. Urednik Janez Bleiweis je skrbel, da so bili članki o Slovencih pogosti in da je bila beseda Slovenija pogosto uporabljena. -
Program Zedinjene Slovenije
Program Zedinjene Slovenije je bil politični program, ki se je zavzemal za enotno in samostojno Slovenijo ter ohranitev slovenske identitete in kulturne dediščine. Program je bil pomemben pri oblikovanju slovenske državnosti v času osamosvajanja. -
Marčna revolucija
Marca 1848 je v Avstriji in drugih delih Evrope izbruhnila revolucija, ki je zahtevala liberalne reforme in nacionalno enotnost. Tudi na Slovenskem so se pojavili zahtevi po demokraciji, svobodi in slovenskem jeziku. Revolucija je sicer bila kratkotrajna in ni dosegla svojih ciljev, vendar je bila pomembna za razvoj slovenskega narodnega gibanja. -
Silvesterski patent
Silvesterski patent je bil ukrep avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., ki je leta 1851 omejil uporabo slovenščine v uradnih zadevah. To je močno prizadelo slovensko narodno zavest in vodilo do poznejših zahtev po enakopravnosti jezikov. -
Zemljovid slovenske dežele in pokrajin
Peter Kozler, nemški Kočevar, je bil uspešen lastnik ljubljanskih stavb, Cekinovega gradu in pivovarne Union. V prostem času se je zanimal za slovenska krajevna imena in izdal zemljevid, kar je avstrijska vlada videla kot nacionalističen simbol. Kljub obtožbam je bil oproščen, a vlada je zaplenila veliko izvodov. Kozler je izdal novo izdajo leta 1861. -
Konkordat s cerkvijo
Konkordat s cerkvijo iz leta 1855 je bil dogovor med papežem in avstrijsko vlado, ki je urejal odnose med državo in rimskokatoliško cerkvijo. Uveljavljal je cerkveno avtonomijo, vendar je hkrati omejeval njen politični vpliv. Konkordat je vzbudil nasprotovanje liberalnih krogov in razočaral nekatere katoliške duhovnike. -
Južna železnica do Trsta
Gradnja Južne železnice, ki je povezala Dunaj in Trst, se je začela leta 1836, vendar so se dela ustavila zaradi finančnih težav. Ponovno so se nadaljevala leta 1851 in železnica je bila dokončana leta 1857, kar je pomenilo velik napredek v prometni povezavi med notranjostjo Avstrije in pristaniščem Trst. -
Prva čitalnica v Trstu
Prva čitalnica v Trstu, imenovana Narodni dom, je bila ustanovljena leta 1861 s ciljem spodbujanja slovenske kulture in enotnosti ter podpiranja narodne zavesti. Vključevala je knjižnico, bralno sobo in gledališče ter je postala pomemben center slovenskega kulturnega življenja v Trstu in okolici. -
Volitve v deželne zbore
Volitve v deželne zbore so bile prve volitve v okviru avstrijskega cesarstva, na katerih so lahko volili vsi moški prebivalci, starejši od 24 let. Prve volitve so bile leta 1861, kar je bilo pomembno za razvoj politične zavesti in demokracije med slovenskim narodom. -
Nastanek Slovenske matice
Slovenska Matica je bila ustanovljena leta 1864 kot kulturno društvo, ki si je prizadevalo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete. Ustanovili so jo ugledni Slovenci, kot so Josip Jurčič, Fran Levstik, Janez Bleiweis in drugi. V sklopu Mestnega gledališča v Ljubljani so organizirali prva javna predavanja in prireditve. Kasneje je Slovenska Matica postala pomemben založnik in založila številne knjige, revije in časopise. -
Neposredne volitve v državni zbor
Neposredne volitve v državni zbor so bile uvedene leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije. Volitve potekajo vsake štiri leta, vsak državljan ima pravico glasovati, volilni prag je 4%. Državni zbor je najvišji zakonodajni organ v državi. -
Zlom dunajske borze
Zlom dunajske borze se je zgodil leta 1873 in je povzročil finančno krizo po vsej Evropi. Do krize je prišlo zaradi prekomernega špekuliranja in posojanja denarja za gradnjo infrastrukture v Evropi in ZDA. Posledice krize so bile dolgotrajne in so močno vplivale na gospodarstvo in politiko v državah v Evropi. -
Period: to
Druga faza industrializacije na Slovenskem
Leta 1880 je bilo na Slovenskem ustanovljeno Društvo slovenskih učiteljev, ki si je prizadevalo za izboljšanje izobraževanja in razvoj slovenskega jezika. Hkrati se je začela druga faza industrializacije. -
Smrt Janeza Bleiweisa
Janez Bleiweis, slovenski narodnjak in publicist, je umrl leta 1881 v Ljubljani. Bil je pomemben začetnik slovenskega političnega in kulturnega preporoda ter urednik časopisa Kmetijske in rokodelske novice. S svojim delom je pustil velik pečat v slovenski zgodovini. -
Nastanek JSDS
Jugoslovanska socialistična delavska stranka (JSDS) je bila ustanovljena leta 1920. Sprva je bila del Komunistične partije Jugoslavije, vendar se je leta 1929 odcepila in postala samostojna politična stranka. JSDS je zagovarjala enoten jugoslovanski narod in socialistično ekonomijo. -
Soška fronta
Soška fronta je bila najdaljša in najbolj krvava fronta med prvo svetovno vojno, ki je potekala na italijanskih tleh. Končala se je leta 1917 s porazom Avstro-Ogrske in pomembno vplivala na razpad monarhije ter nastanek nove države SHS. -
Čudež pri Kobaridu
Čudež pri Kobaridu se nanaša na dogodek v prvi svetovni vojni, ko je avstrijska vojska napadla italijanske sile. Kljub številčni premoči so Avstrijci na koncu zmagali, kar je bilo presenečenje za mnoge, in se zato imenuje "čudež".