Rimski imperij

Nastanek Rima

753 BCE

Na apeninsekm polotoku so živeli Etruščani, ki so spadali v skupino Italikov. Rimu so najprej vladali etruščanski kralji. Že takrat je bil tukaj Rim.
Prvi kralj Romul položi temeljni kamen novemu mestu.

Starejše obdobje Rima

500 BCE

Večina ljudi je kmetovalo . Poseben sloj prebivalstva so bili trgovci . Namesto kralja so dobili 2 konzula in ob konzulih je nastal senat
Senat ali svet starcev je imel malo pristojnosti. Delili so nasvete uradnikom.

Patriciji in plebejci

474 BCE

Rimsko republiko so od neke zgodnje točke sestavljali patriciji, ki so se imeli za potomce Romulovih spremljevalcev ob ustanovitvi Rima. Skupaj so sestavljali plemiški svet (senat)
Pripadniki drugega stanu so bili plebejci. Plebejci so imeli solidna posestva in so lahko z obrtjo in trgovino dobro zaslužili.

Mestna državica Rim

400 BCE

med 5. in 3. stoletjem Rimljani prevzamejo oblast od Etruščanov.

Rim postane osrednja sila v srednji Italiji

338 BCE

Z zmago nad ostalimi latinskimi mesti (med leti 340 - 338 pr. Kr), postane Rim dokončno osrednja sila v srednji Italiji. Po tej vojni obsega rimsko območje 6000 kvadratnih kilometrov. S tem jim omogoči nadaljni prodor na jug.
Rimljani so imeli izkušeno vojsko in v tem je bila njihova premoč.

Širjenje Rimskega imperija

272 BCE

Širjenje Rima je doseglo osupljive razsežnosti. Osvajanje Italije je bilo zaključeno do leta 272 pr. Kr.
Nato so se s spopadi začeli širiti na Sredozemlje

Spopad s Kartagino

264 BCE

Nasprotja med Rimljani in Kartažani so pripeljala do treh punskih vojn. Rimljani so zgradili močno ladjevje in zavzeli Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Potem so Rimljani napadli Španijo. Kartažanski vojskovodja Hanibal je hotel napasti Rim, ampak se je vrnil domol braniti Španijo.
Prva punska vojna (264 -241 pr.Kr) je vojna med Rimljani in Kartažani,
Druga punska vojna (2018 -202 pr. Kr) je bila vojna proti Hanibalu
Tretja punska vojna (149 - 146 pr. Kr) z njo je bila Kartagina dokončno uničena

Rimljani na slovenskem

181 BCE

Vstop Rimljanov v slovenski prostor in sosednje pokrajine je bil podoben rimskemu vstopanju v sredozemski prostor. Izzvali naj bi ga premiki keltskih plemen. Kljub njihovim miroljubnim namenom se je senat izrekel proti njihovi naselitvi na "tujem ozemlju" in ostanovil nove kolonije - Akvileje leta 181 pr. Kr. (Oglej - mesto v Furlaniji Julijski krajini). Ta letnica običajno zaznamuje začetek rimskih stikov z našim prostorom.

Nastanek Emone

55 BCE

Po legendi ustanovitev prvega naselja na območju Emone pripisujejo Jazonu in Argonavtom,(13.st.pr.Kr) ki so pripluli po Savi, prezimili in nato po Ljubljanici in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov.
V drugi polovici 1.st.pr.Kr. so to ozemlje zasedli Rimljani in pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko. Nato so do leta 15 n. št. zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in kamnitim obzidjem. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz Italije in Galije, sužnji in odsluženi rimski vojaki.

Cezarjeva diktatura

44 BCE

Gaj Julij Cezar je služboval v Španiji, potem pa je postal namestnik v Galiji ki jo je branil pred napadi. Kasneje je z vojsko zavzel Rim in se proglasil za dosmrtnega konzula. Senat pa ni bil naklonjen oblasti enega človeka, zato so ga leta 44 pr.n.št v zaroti ubili.

Vladavina Oktavijana Avgusta

27 BCE

Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar. Vladal je v času od leta 27 pr. Kr do leta 14 našega štetja. Po Cezarjevem umoru je postal eden najbogatejših rimljanov.
Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in pa začetek Pax Romana, več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi. Bil je začetnik Julijsko-klavdijske dinastije.

Začetki krščanstva

30

Po smrti Jezusa Kristusa okrog leta 30, se je v Palestini razširilo krščanstvo. Prvi so krščanstvo širili Jezusovi učenci - apostoli.

Krščanstvo postane državna vera

379

V času vladanja vzhodnorimskega cesarja Teodozija I. Velikega, (od 379 do 395) postane krščanstvo državna vera in s tem so vse ostale vere prepovedane.

Konec zahodnega dela.

476

Država so ogrožala različna ljudstva, zato so Rim razdelili na zahodni in vzhodni del. Toda zahodni del je hitro propadel. Dokončen udarec mu je zadal Germanski poveljnik, ki je leta 476 ubil Romula Avgusta.