Rim

Obdobje 7 kraljev

753 BCE

1.Romul
2. Numa Pompilij
3. Tul Hostilij
4. Ank Marcij
5. Tarkvinij Prisk
6. Servij Tulij
7. Tarkvini Superbus

Kriza monarhije

509 BCE

Patriciji pridobijo politično moč in odstranijo Superbusa.

Aristokratska republika

505 BCE

Magistrature:
Magistrat, 2 konzula, zbor, senat, pretorij, cenzorij, edil in kvestorij Nobile in vitezi

Stanovski boji

287 BCE

Nenasilen boj plebejcev za pridobitev politične moči.
Zakonik XII plošč.
Ustanovitev ljudskih tribunov in plebejskega edilija, dobijo pravico do mešanih porok, opravljanja določenih magistratur, 1 konzul je lahko bil plebejec, vendar ni smel razpolagati z denarjem

1. Punska vojna

264 BCE

Rim si podredi Sicilijo, Sardinijo in Korziko, ki postanejo prve Rimske province.
Provinca= osvojena dežela zunaj Italije, ki jo upravlja rimski namestnik

Zmaga rima v 2. Punski vojni

217 BCE

Hanibal vodi Kartažane, napadejo po kopenski poti čez Alpe.
Rim doseže zmago šele z menjavo povelnika v bitki pri Kanah.

Hanibala premaga Scopio Afričan

203 BCE

Po tej zmagi rimljani napadejo Kartagino in jo premagajo

3. Punska vojna

200 BCE

Rim naščuva Numidijo, da napade Kartažane. Kartagina je dokončno uničena, njene prebivalce zasužnijo.

Posledice širjenja Rimske države

199 BCE

Večanje socialnih razlik
Moški so v vojni->kmetije niso obdelane, propadejo
Poveč se število proletariatov (revno prebivalstvo)
Samooskrbno gospodarstvo nadomesti tržno
Družba se deli na SENATORJE (elita, višje magistrature) in VITEZE (podjetniki, nižje magistrature)

Tiberij Grakh postane ljudski tribun

133 BCE

Pripravi zemljiški zakonit, ki ga senat ne sprejme

Gaj Grakh nasledi Tibetija

123 BCE

Reforme:
- zemljiški zakon
-triumviratska služba
- ljudstvo ima pravico odstaviti tribuna
- prepoved uvoza žita
- zakon o osnovanju kolonij na območju Kartagine

Umor Gaja Grakha+privržencev, razpad rimske republike

121 BCE

Senat nasprotuje Grakhu

Nastanek strank

121 BCE

OPTIMATI (plemstvo)-zastopajo interes senata
POPULARI (ljudstvo)-upirajo se na ljudske tribune in ljudski zbor

Gaj Marij postane konzul

107 BCE

Reforma vojske:
- vojaški službi služijo vsi moški nad 16 let (tudi proletariat)
- za opremo poskrbi država
- vojska je poklicna, vojaki dobijo plačo
- ukine velite, vsi imajo enako opremo
- reorganizira sestavo legije Vojska je USPEŠNA in NEVARNA

Državljanska vojna med Marijevimi privrženci in Sulo

85 BCE

Marij umre

Lucij Kornelij Sula postane diktator

82 BCE

• zaostri nasprotja med optimati in populari
• ubije 5000 Marijevih privržencev, po smrti jih oropa in s tem obogati
• poveča senat (600)
• Veteranom podari zemljo
• Aristokratska ustava
• sestavlja proskibicijske liste oz. sezname nezaželjenih

Sula se umakne, Rim je brez vodje

79 BCE

Spartakov upor

74 BCE

Urena in disciplinirana vojska s hrabrim vodjem.
Sula prepove uporabo zlata in srebra (enakost), vojake vzgaja v bratstvu.
Problemi: različni izvori vojakov in družbena sestava, Spartakovi pomočniki se ne strinjajo z njim, ne morejo čez Alpe (tam so bogati kmetje), dogovor s pirati za prevoz čez Jadransko morje propade

Upore zaduši Mark Kras

71 BCE

55 000 sužnjev ubitih in križanih na cesti Via Appia
- kolonat
- lastnikom primanjkuje delovne sile zato kmetije dajo v najem in jih delijo na manjše dele - zakupniške kmetije
- vrnitev “republike” in ljudske skupščine

1. Triumvirat (Cezar, Kras in Pompej)

60 BCE

Gaj Julij Cezar+Mark Kras+Gaj Gnej Pompej zmanjšajo vpliv senata
Kras je ubit v vojni za Asirijo, Pompej bi si moral podrediti Hispanijo vendar ostane v Timu, Cezar si podredi Galijo

Strankarski poulični boji

53 BCE

Senat imenuje Pompeja za konzula, da z vojsko zatre demokratična prizadevanja ljudstva.

Cezar prestopi Rubikon - začetek državljanske vojne

49 BCE

Cezar zasede Italijo brez boja, Pompej pobegne v Egipt kjer ga ubijejo

Cezarjeva diktatura

48 BCE

• konzul, dosmrtni diktator
• Kleopatro postavi za kraljico Egipta
• razširi senat (900)
• prebivalcem Španije, Sicilije in S Italije podari državljanstvo
• javna gradbena dela za brezposelne
• agrarni zakon (deli žito, zniža davke)
• Julijanski koledar

23 senatorjev ubije Cezarja

44 BCE

2. Triumvirat

43 BCE

MARK ANTONIJ+MARK LEPID+MARK OKTAVIJAN
vojaška diktatura, črne liste, nagrade za glave Cezarjevih morilcev
Delitev oblasti: največ dobi Oktavijan, ki mu pripada SZ cesarstva, sledi Antonij, ki pridobi V (torej tudi Egipt), najmanj dobi Lepid, ki dobi J cesarstva

Konec rimske republike

40 BCE

Kleopatra in Mark Antonij storita samomor. Oktavijan prevzame oblast

Oktavianov/ Avgustov principat

33 BCE

Avgust- vzvišen, svet
Oktavian dobi naziv primus
Principes- prvi med enakimi Vojaške reforme:
- pomožna vojska,
- reforma čete
- 28 legij->168 000 vojakov
- pretorijanska garda (Oktavianova osebna straža) Oblike obleganja: želvin oklep, musculus, oven, balista, katapult
Nagrade: napredovanje, denar, javna pohvala, venci, triumf

Rimski mir oz. Pax Romana - obdobje Avgustove vlade

27 BCE

• razlike med Rimom in provincami se manjšajo
• romanizacija
• deli in vladaj
• fabrice (državne delavnice), kolediji (združenja obrtnikov z namenom, da povečajo proizvodnjo)
• manjša brezposelnost -LIMES (obrabni zid s stolpi)

Zavlada Tiberij

15

Zavlada Nori Kaligula

30

Senat ga ubije

Zavlada Klavdij

40

Dober vladar, ubije ga ena izmed žen

Zavlada Neron

50

Požge Rim za pesniški navdih, okrivi kristjane

Kriza cesarstva: Flavijska dinastija

68

4 cesarji, prvič vlada nekdo, ki ni iz Rima

Zavlada Vespazjan

70

reforma financ, izboljša položaj provinc, izboljša vojsko

Nasledi ga sin Titus

80

Osvoji Jeruzalem, izbruh vulkana Vezuv, ki uniči Pompeje

Posinovljeni cesarji dinastije Antoninov

96

Vlado prevzamejo najvrednejši možje

Vlada Trajan

120

Optimus, Rimski imperij doseže največji obseg

Vlada Hadrijana

130

Hadrijanov zid

Prehodno obdobje 4 cesarjev oz pozni principat. Oblast ponovno prevzamejo pravi sinovi

192

Dinastija Severov

Vlada Karakala iz dinastije Severov

200

Mnogim podari državljanstvo

Obdobje 62 cesarjev

210

• vdori barbarov
• šibka vlada
• gospodarska kriza
• kriza delovne sile, razpad sužnjelastniškega sistema
• pomanjkanje obrti in trgovin zrahlja vezi med deli države
• vojska postaja nezanesljiva, podkupljiva

Obdobje dominata: tetrarhija

280

Dioklecian za 150 let odloži propad Rima.
Dominus et deus - gospod in bog
Tetrarhija- vlada 4 mož: 2 avgusta+ 2 cesarja
Imperij se deli na 12 DIECEZ
uvede tajno policijo, nov davčni sistem (obremenitev revnih), pregon kristjanov

Dioklecijan se umakne v Split

305

Konstantin Veliki

306

Glavno mesto: Konstantinopel, središče krščanstva
Državo razdeli na PERIFEKTURE

Cesar Valens spusti Gote v imperij

364

Bitka pri Adrinapolu: Rim vs Goti - Germani zmagajo

Zavlada Teodozij I.

379

Prepove poganstvo, pokristjanjevanje Germanov

Bitka pri Fridigu

394

Bitka za krščanstvo, zmaga Teodozij (kristjan)

Delitev imperija

395

Teodozij imperij tik pred smrtjo razdeli na V in Z del med svoja sinova

Propad zahodnega rimskega cesarstva

476

Vzhodno rimsko cesarstvo se obdrži do 1453