Od leta 1848 do začetka 20.stol.

Od leta 1848 do začetka 20.stol.

Period: Jan 1, 1848 to Jan 1, 1915

revolucija v Toskani in Sardiniji

Feb 2, 1848

Med revolucijo sta ustavo dobili kraljestvi Sardinija in Toskana. Nemiri v Rimu so papeža Pija IX. prisilili v uvedbo ustave in umik v Neapeljsko kraljestvo.

razglašena nova republika in začasna vlada

Feb 24, 1848

Razglašena je bila republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev.

revolucionarna vrenja v Nemški zvezi

Mar 3, 1848

Revolucionarna vrenja nastajajo pod vplivom Francije in v državah pripeljejo do uvedbe liberalnejših ustav (9.3.Sklican je bil zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska)

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Čeprav je vojska demonstrante razgnala je bil kancler knez Klemens Metternich prisiljen odstopiti.

Sardinsko-Piemontsko/Avstrijska vojna

Mar 23, 1848

sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napove vojno proti Avstrijskem cesarstvu. Sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacije proti Avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom.

sklic slovanskega parlamenta

Jun 2, 1848

V Pragi je pod vodstvom Palackýja prišlo do sklica slovanskega kongresa, ki je zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze.

Bitka pri Custozzi

Jun 24, 1848

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost. V bitki je Avstrijsko cesarstvo zmagalo, Kraljevina Sardinija pa je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje.

Na Dunaju zaseda Zakonodajna skupščina

Jul 22, 1848

Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva.

Franc Jožef razglašen za cesarja

Dec 2, 1848

Revolucija je prisilila Ferdinanda I., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa.

zmaga Luisa Napoleona na predsedniških volitvah

Dec 11, 1848

Napoleon ni skrival svoje nenaklonjenosti repoublikancen in privržencem revolucije

Vsiljena (oktorirana) vstava v Prusiji

Dec 12, 1848

kralj razpusti deželni zbor in vpelje oktroirano ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. Kralj je to volilno pravico že maja leta 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volilce razdelil na podlagi višine plačanega davka.

ustanovitev Rimske republike

Feb 5, 1849

V Rimu razglasijo republiko. Šele vojaška pomoč novega francoskega predsednika Louisa Napoleona leta 1849 je v Papeški državi oblast ponovno dobil papež.

oktorirana ustava Franca Jožefa

Mar 4, 1849

Franc Jožef v tajnosti razglasi novo ustavo s tem pa razpusti parlament.

Madžarska razglasi neodvisnost

Apr 14, 1849

Olomuški sporazum

1851

Avstrijsko cesarstvo prisili Prusiji v združitev in obnovo Nemške zveze

Silvesterski patent

Dec 31, 1851

Z izdajo Silvesterskega patenta je Franc Jožef dokončno ukinil oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije nastopi obdobje Bachovega absolutizma.

Nova ustava Louisa Napoleona

1852

Nova ustava Napoleonu zagotovi nov deset letni predsedniški mandat. Konec leta 1849 se da okronati za novega kralja s tem pa se konča obdobje druge republike

Krimska vojna

1853

V Krimski vojni se Rusija spopade z Osmansko državo, Francijo, Veliko Britanijo in Sardinskim kraljestvom. Čeprav je Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva, je ni dobila. Rusija je bila poražena. Dokončno se spremenijo odnosi med Rusijo in Avstrijskim cesarstvom.

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov je ena izmed liberalnih reform Aleksandra II. S to reformo je dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice.

Cesarjev manifest in Oktobrska diploma

Oct 20, 1860

Franc Jožef z izdajo teh dokumentov dokončno odpravi neoabsolutizem. Oktobrska diploma pa je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical pa naj bi se tudi stočlanski parlament.

Februarski patent

Feb 26, 1861

izdal jo je Franc Jožef, ko je spoznal, da oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi. Februarski patent je monarhijo ponovno centraliziral ter v njej ponovno obudila parlamentarizem.

ustanovitev Kraljevine Italije

Mar 17, 1861

Italijanski parlament razglasi Kraljevino Italijo. Prvi kralj postane Viktor Emanuel II., ministrska predsednika pa postaneta Cavour in Benso

Otto von Bismarck zasede oblast

1862

Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministrskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja.

Nemško-Danska vojna

1864

V Nemško-Danski vojni se je Danska vojska borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski, brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein.

Sedemtedenska vojna

1866

Prusija in Kraljevina Italija se bojujeta proti Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Zmagali so pri Custozzi in Visu, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu. Kraljevina Italija je dobila Benečijo, Prusija pa Schleswig in Holstein, Avstrijsko cesarstvo pa je bilo izločeno iz nemškega vprašanja. Razpadla je Nemška zveza. Oblikovana je bila Severnoameriška zveza.

Franc Jožef in Sisi sta kronana za Madžarski kraljevi par

Jun 8, 1867

Franc Jožef in Elizabeta Bavarska (Sisi) sta bila v Budimpešti kronana za kraljevi par.

Decembrska ustava

Dec 21, 1867

Decembrsko ustavo je dobila avstrijska polovica Avstro-Ogrske po sprejetju dualizma. Uveden je bil nov zakon o društvih, ki je omogočil ustanavljanje političnih društev in tako postavil temelje za ustavni in parlamentarni razvoj avstrijske polovice države. Uveden je bil tudi zakon o splošnih pravicah državljanov.

Francosko-Pruska vojna

1870

Napoleon III. je odpoklical svoje čete, ki so varovale papeža in tudi preprečile Garibaldijev poskus osvojitve mesta, zato je italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. Francozi so bili prisiljeni k vdaji, izgubili pa so Alzacijo in Loreno.

razglasitev Nemškega cesarstva

1871

V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal kralj Viljem I., mesto ministrskega predsednika pa je zasedel Otto von Bissmarck.

nastanek Pariške komune

Mar 18, 1871

njen cilj je bil vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. To so dosegli z uvedbo mnogih reform.Zato si je prislužila ime proletarske države.

Krvavi teden v Parizu

May 21, 1871

Francoska vojska v sedmih dneh zasede Pariz in premaga upornike.

Rusko-Turška vojna

1877

Rusko-Turška vojna je izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija je vojno zmagala marca, leta 1878 podpisano premirje v San Stefanu. Premirje je ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti.

Sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Francijo

1891

Ruski vladar Aleksander III. se povezuje s Francijo. Vojaška zaveza naj bi obe državi zavarovala pred Nemčijo. To štejemo, kot začetke zveze antante.

nastanek Socialistične revolucionarne stranke

1901

Nastane zaradi nenaklonjenosti reformam Nikolaja III.

Rusko-Japonska vojna

1904

Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala s porazom Rusije.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

V Peterburgu je nezadovoljstvo ljudstva nad izgubljeno vojno in avtokratsko vladavino carja pripeljalo do splošne stavke korakali so proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska se je a stavko odzvala s streljanjem na demonstrante.

Avstro-Ogrska uvede splošno volilno pravico

1907

Atentat na Franca Ferdinanta

Jun 28, 1914

Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil v Sarajevu. Gavrilo Princip je s streljanjem smrtno ranil njega in njegovo ženo. Ta dogodek je bil povod za prvo svetovno vojno, saj je nato Avstro-Ogrska napadla Srbijio.