-
vstaja v parlemu-12.1.1848
ljudstvo od kralja dveh sicilij zahteva ustavo in ta jo obljubi. -
Razglasitev republike v Franciji-24.8.1848
razglasijo republiko in imenujejo začasno vlado, kije uzakonila svobodo tiska in zborovanja, ukinila smrtno kazen za politična nestrinjanja, uvedla splošno volilno pravico, omejila delovni čas (10 ur znotraj in 11 ur zunaj) ter ustanovila državne delavnice za brezposelne. -
Nemška zveza-marec
več revolucionarnih vrenj, izborijo si: svobodo tiska, uvedbo liberalnejših ustav, razpis volitev v deželne zobre in sklic zveznega zbora v Frankfurtu. -
Nemška zveza-maj
sklic vsenemškega parlamenta. Hoteli po demokratični poti združit celo deželo in imeli dva načrta združitve. Prevlada malonemška združitev vendar nikoli ne pride do dejanske izvedbe. Istega meseca se sestane tudi nemški parlament(izobraženci), ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel sklep o združitvi. -
Apeninski polotok-1848
Gonlna sila-mlada Italija.Zahtevali vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja. -
Marčna revolucija v Avstrijskem cesarstvu-13.3.1848
Obdobje zaključitve Metternichovega absolutizma. Cesar Ferdinand prvi odstavi Metternicha ter obljubi vpeljavo ustave, svobode tiska in združevanja, ustanavljanja narodnih gard. -
Sklic ustavodajne skupščine v Avstrisjkem cesarstvu-22.7.1848
Sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. Konec fevdalizma. -
Razglasitev republike v Rimu-1849
Nemiri v Rimu so papeža prsilili v uvedbo ustave in začasen umik v Neapeljsko kraljestvo. V Rimu nato februarja razglasijo republiko. -
Silvesterni patent v Habsburški monarhiji-31.12.1851
Franc Jožef izda. ukine reforme prejšnjih revolucij vse razen odrpave fevdalizma. -
Nova francoska ustava-1852
nova ustava in za cesarja se razglasi Napoleona tretjega. -
Obdobje Bachovega absolutizma v Habsburški monarhiji-1852
Nastopi z silvesterskim patentom. Imenuje po notranjem ministru Aleksandru Bachu. -
Krimska vojna-1853-1856
Vzroki: Rusija, VB in Francija si vse želijonadzor Dardanel in Bosporja. Začne se z vdorom Rusije na območje današnje Moldavije in Vlaške. Sprva se Fra in VB ne vključita šele po bitki pri Sinopskem zalivu. Konča se z podpisom mirovne pogodbe v Parizu leta 1856. -
Oktrobrska diploma v Habsburški monarhiji-20.10.1860
Država se preoblikuje v ustavno monarhijo, konča se neoabsolutizem in uvaja fevdalizem. -
Februarski patent v Habsburški monarhiji-1861
Franc Jožef spozna da ne mora prakticirati oktobrske diplome. S februarskim patentom se uveljavi centralizacija in obuditev parlamentarnega življenja. Sprožijo se tudi nacionalna trenja predvsem pri Madžarih, Čehih itd. -
Nemško-Danska vojna-1864
Danska proti Prusiji in Avstrijkemu cesarstvu, saj je Danska želela nemški zvezi priključiti vojvodino Schleswig. Zmagata Avstrija in Prusija in zavzameta Schleswig in Holstein. -
Avstrijsko Pruska vojna-1866
Prusija in Italija proti Avstrijskim cesarstvom, hoteli iz nemške zvezr izključiti Avstrijo. Avstrija se bojuje na dveh frontah. -
Razpad nemške zveze-23.8.1866
Kot posledica Avstrijsko Pruske vojne. Oblikuje se Severnonemška zveza in Italija dobi Benečijo. -
Dualizem (preoblikovanje v Avstro-Ogarsko)-1867
Začne se 8.6.1867 s kronanjem Franca Jožefa in njegove žene Sisi. Dualizem pomeni zvezo dveh suverenih držav v isti monarhiji, skupna jima je le finančna, zunanja in obrambna politika.
1876-novo ime -
Decembrska ustava Avstro-Ogrske-1867
Dokončno potrjen dualizem. Zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljana, nadzor nad šolstvom prejme država, uvedba splošne in obvezne osemletne šole. -
Francosko-Pruska vojna-1870 do 1871
Francija nastrojena proti novonastajajočim državam. Pruska vojska vdre v Loreno.
1870-bitka pri Sedanu -
Mirovna pogodba iz Frankfurta-1871
Posledica francosko-pruske vojne. Francija Nemčiji odstopi Alzacijo in Loreno. Ostale poseledice: Napoleon tretji odstopi, ustanovljeno Nemško cesarstvo, v Franciji se oblikuje republika. -
Ustanovitev Nemškega cesarstva-18.1.1871
V Versailleu razglasijo Nemško cesarstvo. Ustavna monarhija in zvezna federativna država. -
Pariška komuna-18.3.1871
Obstajala le 72 dni pa vseeno zelo pomembna. V njenem času so tovarne opravaljali delavci, ločili so cerkev od države, uvedli splošno obrožitev ljudstva in razglasili enakopravnost žensk.