-
Act of union
Združi Irsko kraljestvo in Veliko Britanijo (nasprotovanje Ircev). Daniel O'Connell zato ustanovi katoliško združenje, kjer doseže uzakonitost enakosti katoliških in protestantskih duhovnikov. -
Viktorjanska doba
V Angliji zavlada kraljica Viktorija - pospešena industrijalizacija, naraščanje delavstva, razvoj medicine. V dr. se pojavijo TORICIJ (konzervativci), VIGOVCI (liberalci) in LABURISTI(stranka delavstva) -
Apeninski polotok - prvi ustavi
Piemont(Sardinja) in Toskana dobita ustavo. -
Francija razglasi republiko
Začasna vlada razlasi:
Svobodo tiska in zborovanja, ukinitev smrtne kazni za politične kršitve, splošno volilno pravico, omeji delni čas na 10h (Pariz) oz. 11h (izven Pariza) ter naredi dr. delavnice (z minimalno plačo za brezposelne). -
Nemška zveza-upori
Študenti želijo združitev vsenemških dr., meščani demokratične spremembe in volilno pravico, delavstvo pa boljši položaj.
.................................................................................................
Upori vodijo v spremembe; liberalnejša ustava, svoboda tista, razpis volitev v deželne zbore. -
AC-marčna revolucija
Cesar Ferdinand je prisiljen odstaviti Metternicha. Obljubi ustavo, svobodo tiska in zborovanja, narodne garde -
Period: to
Prva italjanska vojna za neodvisnost
Italijani so želeli na Apeniskem polotoku le njihov narod za ustanovitev dr. Del je zasedalo AC, zato so jih preganjali. Sardinjski kralj Albert jim napove vojno. AC vodi Radetzky in tako se tudi vojna konča s porazom Italije v BITKI PRI CUSTOZZI. Prisiljeni so podpisati premirje. -
AC-Madžari
Želijo več avtonomije, svojo državo-združit želijo več etično območje tudi z Hrvati, Srbi, Romuni; zato se uprejo Hrvati z napadom, katerega vodi Josip Jalačič. Aprila madžari razglasijo neodvisnost. -
Francija-nova vlada
Nova vlada ne posluša revolucionarjev, kar povzroči nemire. Toda vse je na koncu zatrto, ko na oblast pride LOUIS BONABARTE. 1852 se ta razglasi za cesarja. -
Nemška zveza-sklic vse nemškega parlamenta
Pojavita se dva programa za združitev - MALONEMŠKI in VELIKONEMŠKI program.
........................................................................................................
Prevlada malonemški, vendar pruski kralj zavrne krono, saj se mu zdi vse prevec liberalno. Kralj Friderik uvede OKTORIRANO USTAVO ter tako ukine vse spremembe.
Volilna pravica postane odvisna od plačevanja davkov. -
AC-sklic slovanov
Čehi, Slovenci, Italjani imajo pomisleke, na kongresu (vodi Palacky) zahtevajo izvzem slovanskega ozemlja iz AC. Žal je vse zatrto! -
AC-odprava fevdalizma
Ustanovodajna skupščina dokočno odpravi fevdalizem proti plačilu odškodnine. -
AC-oktorirana ustava Franca Jožefa
Franc Jožef (mož Sisi) vpele oktorirano ustavo s katero razpusti parlament. S pomočjo Rusije in Radetzkya zatre VSE spremembe in ideje. -
Erfurtska zveza
vojaška zveza severno nemških dežel -
Silvestrski patent
Franc Jožef ukine napredne reforme revolucije. Nato nastopi Bachov absolutizem: šolstvo je v rokah cerkve, orožništvo - oster nadzor na podeželju, odprava cehov in gospodarski liberalizem. -
Period: to
Krimska vojna
Rusija se bori za nadzor pomembnih ožin Bosbora in Dardanel ter zaščito pravoslavcev v Osmanski državi. Rusija računa na pomoč AC, katere pa ne dobi. -
Period: to
Aleksander II. in Aleksander III.
Vladata skupaj 36 let. Aleksander II. uveljavi mnogo liberalnih reform (modernizacija infrastrukture, osnovnih in srednjih šol ter več avtonomije univerzam), a še vedno vlada kot avtokrat in ne podpira parlamentarne demokracije. Aleksander III.vlada v obdobu reakcije - krepi avtokratsko oblast, v liberalne spremnembe ne verjeme, "prinašajo kaos". -
Irsko republikansko bratstvo
Tajna organizacija, ki želi spremembe doseči s silo. -
Italija - druga vojna za neodvisnost
Zavezništvo Piemonta in Francije, ki zamgata pri bitkah pri Magenti in Solferinu. Po pogodbi v Villafranci se AC umakne iz Lombardije, Piemonu pa se priključij Parma, Toskana, Modena, Emilija. -
Italjansko kraljestvo
Italjanski parlament razgralsi Italjansko kraljestvo, ki je ustavna monarhija, Cavour je ministrski predsednik, vendar znotraj dr. je ogromno razlik S/J kot se pozna še danes. -
RIM ali SMRT
Garibaldi s 3000 prostovoljci na Rim z geslom Rim ali smrt. Papež, ki ima dobre povezave v svetu doseže njihov umik (pritist Francije in avstrijskega cesarstva). -
Rdeči križ
Rdeči križ je bil ustanovljen po drugi Italjanski vojni za neodvisnost, na začetku bolj usmerjen za pomoč državam ranjene v bojih(dobijo status nevtralnostu). -
Nemško - Danska vojna
Prusija in AC proti Danski; povod je, ko si Danska želi priključiti vojvodino Scleswig; zmaga Prusija z AC ter zavzameta nazaj Scleswig in Holstein. -
AC - Pruska vojna
Tokrat Prusija in Italija proti Avstrijskem cesarstvu kot načrt za izključitev AC iz Nemške zveze. Avstrija se bojuje na dveh mestih - bitka pri Custozzi(zmaga italjane) in pri Kraljevem gradcu(izgubi s prusijo) -
Mirovna pogodba v Pragi
Po vojni 1866 Nemška zveza razpade in nastane Severno nemška zveza, Italija pridobi Benečijo. -
Dualizem
Zveza dveh suverenih držav v isti monarhiji, Franc Jožef je avstrijski cesar in mažarski kralj. Državi imata skupno zunanjo in finančno politiko, notranje zadeve pa ne. Plus novo ime AVSTRO-OSGRSKA. -
Francostko - Pruska vojna
Francija proti Rusiji, vzrok je Francoska nastrojenost proti novim državam. Bitka pri Sedanu - nemci oblegajo Pariz do predaje, kateri obupajo v Metzu. -
Mirovna pogodba v Frankfurtu
Francija odstopi Alzacijo in Loreno, Napoleon II. odstopi, ustanovljeno je Nemško cesarstvo ter Francija postane republika -
Ustanovitev Nemškega cesarstva
Zavlada pruski kralj Vilijem I. v ustavni monarhiji. ministrski predsednik je Bismarck. KULTURNI BOJ - boj med dr. in cerkvijo na področu šolstva, pravil, ne/civilne poroke,... -
Pariška komuna
Uporniki z narodno gardo razglasijo samoupravo. Kasneje je izvoljen 81 članski svet komune, med njimi tudi 35 delavcev. -
Rusko - Turška vojna
Vzrok je Osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bulgarom, ki želijo več avtonomije. Rusija zmaga in Bulgariji zagotovi neodvisnost. -
Period: to
Irska - kmečke vojne
Kmetje se uprejo in nehajo plačevati najemnine za zemljo. -
Period: to
Rusko - Japonska vojna
Japonska zahteva umik Rusije iz Mandžurije. V bitka pri Cušimi japonsko ladjevje premaga Rusijo. Japonska tedaj začne bolj opozarjati nase, začetek velesile. Medtem ko nezadovoljstvo v Rusije zelo narašča. -
Rusija - revolucija v Petrogradu
Stavka delavcev - carska vojska začne streljati na upornike (Ruska krvava nedelja). Car izda oktobrski manifest in se zaveže za spoštovanje človekovih pravic, uvedbo parlamenta. Toda vse to prekliče 1906 in si dodeli večji del oblasti.