-
Londonska pogodba
Londonska pogodba, podpisana leta 1915 med Italijo, Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo, je pomemben dogovor, ki je določil pogoje za vstop Italije v prvo svetovno vojno na strani antante.
Pogodba je Italiji obljubila ozemeljske pridobitve v zameno za njen prispevek v vojni, vključno s širjenjem njenega vpliva na območju osrednjega Sredozemlja in Balkana. -
Krfska deklaracija
Krfska deklaracija, sprejeta na sestanku neodvisnih držav na Krfu leta 1917, je pomemben dokument, ki je določil osnovna načela mednarodnih odnosov po koncu Prve svetovne vojne. Deklaracija je poudarila načelo samoodločbe narodov kot ključni dejavnik pri oblikovanju novih držav in določanju teritorialnih meja na podlagi etničnih in nacionalnih značilnosti. Krf je postal simbol boja za nacionalno neodvisnost, deklaracija pa je podprla pravico narodov do svobodnega odločanja. -
Majniška deklaracija
Majniška deklaracija je pomemben dokument, sprejet leta 1917 med prvimi demokratičnimi volitvami v Rusiji, ki je zagovarjala nadaljnji razvoj demokracije, politične svobode in pravne države. Sprejeta je bila s strani članov Ruske socialdemokratske delavske stranke (boljševiki) in je predstavljala njihovo zavezanost boju za socialno pravičnost ter politične reforme. -
Niška deklaracija
Niška deklaracija, ki je bila sprejeta leta 1917 med prvo svetovno vojno, je predstavljala zgodnji politični dogovor med jugoslovanskimi narodi za ustanovitev združene države po koncu vojne. Ta deklaracija je igrala ključno vlogo pri oblikovanju političnih idej, ki so kasneje vodile k ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
Združitev v Kraljevino SHS
Združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje znano kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), je bila politična in teritorialna združitev, ki je sledila koncu Prve svetovne vojne in je bila uradno ustanovljena 1. decembra 1918. Združitev je prinesla formiranje nove, večetnične države na tleh bivšega Avstro-Ogrskega cesarstva, ki je združila večino južnoslovanskih narodov pod kraljevim vodstvom. -
Trianonska pogodba
Trianonska pogodba, podpisana leta 1920 med zmagovalnimi silami prve svetovne vojne in Madžarsko, je postavila pogoje za mir po koncu vojne in znatno zmanjšala teritorialno ozemlje Madžarske ter jo prisilila k plačilu reparacij. Ta pogodba je pomembno vplivala na političko, gospodarsko in socialno situacijo v regiji ter oblikovala mejne spore in nacionalne manjšine v srednji Evropi. -
Mala antanta
Mala Antanta je bila politično-zavezniška koalicija, ustanovljena med Kraljevino Jugoslavijo, Kraljevino Romunijo in Kraljevino Češkoslovaško med 1920-imi in 1930-imi leti. Njen cilj je bil okrepiti regionalno varnost in preprečiti morebitno agresijo s strani revizionističnih sil v srednji Evropi, še posebej Kraljevine Madžarske in njenega voditelja admiralja Horthyja. -
Plebiscit v Južni Koroški
Plebiscit v Južni Koroški je bil referendum, ki je potekal leta 1920 v skladu z določbami Versajske pogodbe, da bi določil, ali bo večinsko nemško govorečo prebivalstvo te regije ostalo del Avstrije ali pa se pridružilo Kraljevini SHS (Jugoslaviji). Rezultat je bil odločitev za večinsko pripadnost Avstriji, kljub temu da je bila Jugoslavija dejavno zainteresirana za pridobitev te regije zaradi njenega etničnega sestava. -
Period: to
Parlamentarizem
Obdobje parlamentarizma se nanaša na čas v zgodovini, ko je vladavina v državi temeljila na načelih parlamentarne demokracije, kjer ima parlament, kot zakonodajno telo, ključno vlogo pri oblikovanju politike in nadzoru nad izvršno oblastjo. -
Vidovdanska ustava
Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine Jugoslavije, sprejeta leta 1921. Imenovana je po datumu sprejetja, 28. junija, ki je tudi Vidovdan. Ustava je postavila temelje za politični sistem kraljevine, pri čemer je ohranila monarhično vladavino kralja Aleksandra Karađorđevića, vendar pa je vključevala tudi določbe o parlamentarni demokraciji. -
Puniš Račić ustreli Stjepana Radića
Puniš Račić, hrvaški poslanik v jugoslovanskem parlamentu, je 20. junija 1928 v beograjskem parlamentu ustrelil Stjepana Radića, hrvaškega politika in voditelja Hrvaške kmetijske stranke. Ta incident se je zgodil med burno razpravo o političnih vprašanjih, predvsem glede avtonomije Hrvaške. Stjepan Radić je bil ranjen v streljanju, in kasneje umrl zaradi svojih poškodb, kar je sprožilo politično nestabilnost in napetosti v Kraljevini Jugoslaviji. -
Šestojanuarska diktatura
Šestojanuarska diktatura se nanaša na avtoritarni režim, ki ga je 6. januarja 1929 uvedel kralj Aleksander I. Karađorđević v Kraljevini Jugoslaviji. Pod njegovim ukazom je bil razpuščen jugoslovanski parlament ter ukinjene vse politične stranke in prosti tisk. Namesto parlamentarne demokracije je bila uvedena centralizirana vladavina, kjer je kralj imel absolutno oblast. -
Oktroirana ustava
Oktroirana ustava se nanaša na ustavo, ki ni bila sprejeta na demokratičen način s soglasjem ljudstva ali izvoljenih predstavnikov, temveč je bila vsiljena ali vsiljena s strani zunanjih sil ali avtoritarnega vodstva. Beseda "oktroirana" izvira iz francoskega izraza "octroyer", kar pomeni "naložiti" ali "vsiliti". -
Atentat na kralja Aleksandra
Atentat na kralja Aleksandra v Marseillu se je zgodil 9. oktobra 1934, ko je jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević obiskal Francijo. Med obiskom je bil kralj in francoski zunanji minister Louis Barthou tarča atentata. Med vožnjo po Marseillu je bil kraljov avtomobil ustavljen zaradi prometne zapore, v tem trenutku pa je bil izveden atentat. -
Trojni pakt
Trojni pakt je bil zavezniški sporazum med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki je bil podpisan 27. septembra 1940 med drugo svetovno vojno. Ta pakt je formaliziral vojaško in politično sodelovanje med tremi državami ter je služil kot protiutež zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in kasneje Združenimi državami. Trojni pakt je znatno okrepil moč osi v drugi svetovni vojni, vendar se je kasneje izkazal za nezadosten, ko so se zavezniške sile združile in prevladale na bojiščih. -
Partizanske čete
Ustanavljanje partizanskih čet se je začelo v drugi svetovni vojni, ko so se v različnih državah okupirane Evrope ljudje organizirali v uporniške enote za boj proti okupatorjem. V Jugoslaviji je ustanavljanje partizanskih čet potekalo po okupaciji države leta 1941. -
Jugoslavija k Trojnemu paktu
Jugoslavija je pod vodstvom regenta Pavla pristopila k Trojnemu paktu 25. marca 1941, le nekaj dni pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo. To je bil premik, ki je bil pod močnim pritiskom sil Osija, še posebej Nemčije. Vendar je odločitev za pristop k paktu naletela na močno negativno reakcijo v sami državi in med poveljniki jugoslovanske vojske. -
Bombardiranje Beograda
Bombardiranje Beograda je bilo vojaško napad, izveden med drugo svetovno vojno, ko je nemška Luftwaffe, ob podpori italijanskih in madžarskih letalskih sil, 6. aprila 1941 izvedla masivni zračni napad na glavno mesto Jugoslavije, Beograd. Napad je bil del nemške ofenzive, ki je sledila neuspešnemu poskusu Jugoslavije, da ostane nevtralna v vojni. -
Temeljne točke OF
Objava temeljnih točk Osvobodilne fronte (OF) se je zgodila leta 1941 v okupirani Jugoslaviji kot odziv na nemško invazijo in ustanovitev kvislinške vlade. Glavne točke OF so vključevale boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem, oblikovanje enotnega narodnoosvobodilnega gibanja, boj za enakopravnost vseh narodov v Jugoslaviji ter ustanovitev demokratične federativne Jugoslavije po vojni. -
Vojna na Slovenskem ob kapitulaciji ITA
Vojna na Slovenskem ob kapitulaciji Italije se je odvijala po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943 med drugo svetovno vojno. Po kapitulaciji Italije so nemške in hrvaške enote začele hitro zasedati ozemlje, ki ga je pred tem nadzorovala Italija, vključno s slovenskimi ozemlji. To je sprožilo intenziven oborožen boj med nemškimi silami, podporo kolaboracijske NDH in protinacističnimi odporniškimi skupinami, med katerimi so bili tudi slovenski partizani. -
Pohorski bataljon
Uničenje Pohorskega bataljona se je zgodilo med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Pohorski bataljon je bil del partizanske vojske in je deloval na območju Pohorja. 1. septembra 1944 je nemška vojska izvedla operacijo "Schneesturm" (Snežna nevihta), katere cilj je bil uničiti Pohorski bataljon. Nemške sile so obkolile partizanske borce in izvedle močan napad, ki je vodil do težkih izgub na obeh straneh. -
Kapitulacija Italije
Kapitulacija Italije se je zgodila 8. septembra 1943 med drugo svetovno vojno. Italija se je v skladu z dogovorom podpisala s Splošnimi zavezniškimi silami (ZDA, Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza) ter drugimi zavezniškimi silami. Ključni pogoji kapitulacije vključujejo razorožitev italijanske vojske, umik italijanskega ozemlja iz vojne ter zahtevo po izgonu nemških vojaških sil iz Italije. -
Slovenski Narodni odbor
Slovenski narodni odbor (SNO) je bil politični organ, ustanovljen med drugo svetovno vojno v Sloveniji, ki je deloval pod okriljem Osvobodilne fronte (OF) in je predstavljal najvišji organ narodne oblasti v času narodnoosvobodilnega boja -
Razglašena FLRJ
FLRJ, kar pomeni Federativna ljudska republika Jugoslavija, je bila razglašena 29. novembra 1945. To je bilo uradno ime za Jugoslavijo po koncu druge svetovne vojne in vzpostavitvi novega političnega sistema. Razglasitev FLRJ je predstavljala ustanovitev nove države, ki je združevala različne etnične skupine in republike pod komunistično vodstvo Josipa Broza Tita. -
Imenovanje Narodne vlade
Narodna vlada Slovenije je bila ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini kot izvršni organ Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (Slovenski NOS). Imenovanje Narodne vlade je sledilo končnim zmagam narodnoosvobodilnega boja in se je zgodilo v času, ko je bila druga svetovna vojna v Evropi na pragu konca. -
Informbirojski spor
Informbirojski spor je bil razkol med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter njenimi satelitskimi državami v letih po drugi svetovni vojni. Ta konflikt je bil posledica različnih političnih in ideoloških usmeritev med voditelji Jugoslavije, predvsem Josipom Brozom Titom, in Stalinom ter drugimi vodilnimi komunističnimi politiki v Sovjetski zvezi. -
KPJ
Po drugi svetovni vojni se je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ) leta 1952. Ta sprememba imena je odražala politične spremembe v državi, saj se je Jugoslavija po vojni razvijala kot socialistična federacija s političnim in gospodarskim sistemom, ki se je razlikoval od Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav. -
Konferenca v Beogradu
Konferenca v Beogradu se je odvijala med 1. in 4. decembrom 1961 v Beogradu, glavnem mestu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na tej konferenci so se srečali voditelji neuvrščenega gibanja, ki so predstavljali države, ki niso bile del vzhodnega ali zahodnega bloka med hladno vojno.